Bilo je nešteto nasmejanih ur, dni, let… druženja s Primorskimi fanti, ko ste osvajali nagrade na festivalih širom po Sloveniji in so z vami potovali navijači v avtobusih… na radiu v premnogih oddajah Du, jes, ko smo se smejali do solz in še čez in na Tv Koper, v Primorskem loncu, ko si predstavljal primorske jedi in smo snemali humoristični cukrček za konec oddaj… in ne nazadnje na prireditvi Praznik smeha po vsej Primorski…
»V naši Istri in na Krasi, na Tolminskem ino Bovškem, na Cerkljanskem in Postojnskem, na Goriškem in Vipavskem, u Brkinih in u Brdih, v vsako mesto ino kraj, mi tornali smo nazaj.« je odmevalo vsako soboto ino nedeljo radiu Du, jes!
Bilo je poletje 1993, ko smo tavali od oštarije do oštarije in snemali vice, štorjele v narečju in glej ga zlomka, priklatili smo se tudi na vrt gostinske šole v Izoli. Sprva še smeha vredni vici iz tvoje zakladnice, muzikanta in prijatelja, potem pa zelo kmalu…V prvi predstavitvi nove radijske humoristične oddaje Radia Koper Du, jes na TV Koper pa je, glej ga zlomka, tudi presenečenje…
»Kdo ste pa vi…koga predstavljate?« je z začudenim pogledom vprašal novinar v studiu TV Koper.
S facolom na glavi in vlogi primerno oblečen si na presenečenje vseh izstrelil:
»DU, JES!? Jaz sem Tiljo Frtacin!«
In tako se je začela štorija, štorija vera. Iz oddaje v oddajo je postajala vse bolj resnična. Za pustni torek nekaj let kasneje, smo se zbrali na večeru s Primorskimi fanti, spet tam, v restavraciji SGTŠ.
Za veliko okroglo mizo so bili zbrani vsi originali z Montećukole…
»Ja, vidiš Impjegato, to je moja familija in anka ti si zraven! Moja žena preferita šinjora Juština, da se zna, na prvemi mesti, pole pa moj mikin Rikić, soseda Štefanja in Rodolfić, vsi moji prjatli.«
Vsa Montečukola! Fenomenalno!
(rimonika, solo Frtac)
»Čuj, čuj, ti nisi tela, ma jest sem teu,
te hitet u lunco, ma nisem smel.
Si rekla naj se poberem ća,
buhvari, da se zbedi papa.
Bodo žvižgale šajete, drito u fudro od jakete.
Ma jest se ne bojim,
jaz sem Tiljo Frtacin.
Impjegato: Ha, ha, ha, ja to je Frtacin!
Frtacin: Ne pej!«
Dragi Bogo, za vedno boš ostal v primorskih srcih…
