Letošnji september sta zaznamovala dva dogodka, in sicer uvajanje PCT (prebolel, cepljen, testiran) pogojev za elementarne osnovne življenjske opravke ter množični protest proticepilcev in drugih, ki se zoperstavljajo pogojem PCT v Ljubljani.
Vlada Janeza Janše je še enkrat za nasilje na protestu obtožila opozicijske stranke, neodvisne medije in družbeno aktivne posameznike. Toda politična, gospodarska in psihološka cena korona krize in določenih vladnih ukrepov še vedno ostaja dobro prikrita.
Politično tehtanje oblasti smo državljani drago plačali, ne le v denarju, temveč tudi z našimi življenji, vendar je pomembno vedeti, da PCT pogoji niso nič drugega kot korona prepustnice, o katerih so uradniki Evropske unije govorili pred več kot pol leta. Dejstvo je, da Slovenija ni edina država v EU, ki je sprejela pogoje PCT kot alternativo popolnem zapiranju države in uničevanju gospodarstva. Dejstvo je tudi to, da se Slovenija nahaja na samem koncu seznama precepljenih v EU. Razlog za to je, kot izpostavljajo številni strokovnjaki, upor vladi Janeza Janše, nezaupanje v inštitucije, slaba izobrazba s področja virologije ter izjemno slaba komunikacija vlade in vladnih uradnikov na eni ter državljanov na drugi strani. Ne gleda na naštete razloge ter sleherni poskus politične zlorabe oblasti Covid krize je Corona virus zdravstveno, ne pa politično vprašanje. Države, kot so denimo Srbija, Črna gora ali Bosna in Hercegovina, ki PCT pogojev še vedno niso sprejele, so po uradnih podatkih države z največjim številom dnevno okuženih v Evropi.
Kot kažejo prvi gospodarski podatki po uvajanju PCT pogojev v Sloveniji, so nakupovalna središča postala „mesta duhov“, število obiskovalcev se je zmanjšalo za dobro polovico, vendar se je hkrati število dnevno cepljenih zvišalo. Po drugi strani bi zapiranje države imelo veliko globlje posledice za družbo in gospodarstvo. Koprski gostinci poročajo, da imajo po uvajanju PCT pogojev le nekaj manj obiskov, nekatere stranke pa so v strahu pred globami morali zavrniti.
Niki Funa, šef personala znane koprske okrepčevalnice »Miramar«, pravi, da zaenkrat ni videti, da bi se promet zmanjšal zaradi PCT pogojev. Ljudje, ki pridejo, večinoma izpolnjujejo PCT pogoje. »Obisk se počasi zmanjšuje podobno kot vsako leto v tem času. Zaradi neizpolnjevanja PCT pogojev smo morali zavrniti mogoče mizo ali dve, sicer pa večjega izpada zaradi tega ni opaziti.«
Dodaja, da je Covid zakompliciral situacijo, saj je sedaj potrebno poleg samega gostinskega dela paziti še na nekaj drugih stvari. »Mogoče je malo neprijetno, da moraš ljudem preverjati razne papirje in potrdila, kot je tudi mogoče malo neprijetno za goste, da morajo to imeti s sabo in da se jih preverja. Trenutno smo se pač znašli v taki situaciji in se tega držimo v upanju, da virus čimprej premagamo in da se življenje spet normalizira. Zaenkrat ni nobenih slabih izkušenj in so vsi bolj ali manj razumevajoči do nastale situacije. Seveda pa vsi upamo, da se bo življenje čimprej vrnilo na stare tirnice.«
Marko Kvaternik, lastnik lokala „Na Brolu“, izpostavlja, da upada prometa ne čuti, »v bližini lokala se nahajajo številne ustanove, državni zavodi, agencije, šole. Zaposleni v teh institucijah so moje stranke, zaradi narave dela skoraj vsi izpolnjujejo PCT pogoje. Največji problem, s katerim se gostinci trenutno soočamo, je slabo vreme. Glede samih strank vam povem, da težav ni bilo. Tisti, ki pogojev PCT ne izpolnjujejo, po navadi kupujejo pijačo za s seboj. Prejšnje leto, ko smo bili zaprti, smo bili na meji rentabilnosti, številni so obupali in svoje lokale zaprli. Zoprno je preverjati PCT pogoje, še posebej, ko je gneča v lokalu, ampak PCT pogoji so zagotovo boljša alternativa.«
V državi, kjer vsi nekaj tehtajo, se bo zdravstvena kriza še naprej reševala prepočasi. Politiki tehtajo, kako krizo rešiti, ne da bi ogrozili lastne položaje ter kako krizo obogateti z ideološkimi vložki. Del državljanov pa odločno tehta, ali so cepiva drugo ime za »mikročip«, ustvarjen za kontrolo prebivalstva ipd. V času, ko pri nas tehtamo, so skandinavske dežele odpravile vse Covid ukrepe zaradi doseženega cilja o precepljenosti prebivalstva. V časih, ko tehtanja ni bilo, je Jugoslavija z rekordno hitrim cepljenjem celotnega prebivalstva leta 1972 zaščitila življenja ne le triindvajset milijonov Jugoslovanov, temveč celo Evropo pred epidemijo črnih koz.
PCT pogoji mogoče niso najboljša možna izbira, vendar pa so edina alternativa, ki istočasno varuje javno zdravje in gospodarske interese. Ne glede na politizacijo Covid krize, gre še vedno za prvenstveno zdravstveni problem, ki ogroža življenje vseh ljudi. Pri odklanjanju cepljenja in sklicevanju na »demokracijo, zakone ali svobodo izbire« gre nedvomno za sebičnost, nevednost ali duševno neuravnovešenost. Polno demokracijo bomo dosegli šele takrat, ko bomo začeli zaupati strokovnjakom in ko sleherni posameznik ne bo »fejsbuk strokovnjak« splošne prakse. Le tako bodo pristojne institucije lahko opravljale svoje delo.
Nikola Milosavič Aleksič
