Poletne temperature iz leta v leto podirajo rekorde, vročinski valovi pa postajajo vse daljši in intenzivnejši. Zdravstveni strokovnjaki zato opozarjajo, da vročina ni le neprijetnost, temveč lahko predstavlja resno tveganje za zdravje – predvsem pri starejših, kroničnih bolnikih in drugih ranljivejših skupinah prebivalstva.

V vročini telo izgublja več tekočine

Ob visokih temperaturah zdravniki svetujejo predvsem zadostno hidracijo, izogibanje neposrednemu soncu v najbolj vročem delu dneva ter ohlajanje prostorov. Ob tem pa se v zadnjih dneh vse več govori tudi o nekoliko presenetljivi temi – ali lahko nekatere pijače telo oskrbijo s tekočino bolje kot navadna voda?

Po besedah nekaterih strokovnjakov ima pri tem posebno vlogo mleko. Razlog naj bi bil v njegovi sestavi, saj vsebuje beljakovine, maščobe, sladkorje in minerale, ki upočasnijo praznjenje tekočine iz želodca. Telo tako tekočino absorbira počasneje, zaradi česar hidracija traja dlje časa.

Zakaj naj bi bilo mleko učinkovitejše?

Določene raziskave so pokazale, da mleko zaradi vsebnosti natrija in drugih elektrolitov pomaga telesu učinkoviteje zadrževati tekočino, kar je lahko koristno predvsem po fizičnih naporih ali ob dolgotrajni izpostavljenosti vročini. Kljub temu strokovnjaki poudarjajo, da voda ostaja osnovna in najpomembnejša izbira za vsakodnevno hidracijo.

»Mleko je lahko dodaten vir tekočine in elektrolitov, ne more pa nadomestiti rednega pitja vode,« opozarjajo zdravniki. Posebej priporočajo izogibanje sladkim in alkoholnim pijačam, saj lahko te telo še dodatno obremenijo.

Posebna previdnost za ranljive skupine

V času vročinskih valov zdravniki opozarjajo tudi na pomen skrbi za starejše sosede, sorodnike in druge ranljive posameznike, saj mnogi simptome dehidracije opazijo prepozno. Utrujenost, glavobol, omotica, pospešen srčni utrip ali zmedenost so lahko prvi znaki, da telo izgublja preveč tekočine.

Ventilator ponoči ni vedno najboljša rešitev

Ob vročini številni posegajo tudi po ventilatorjih, predvsem ponoči. Čeprav prinašajo hitro olajšanje, strokovnjaki opozarjajo, da lahko neprekinjeno pihanje hladnega zraka v telo povzroči jutranjo otrdelost mišic, bolečine v vratu in ramenih ter izsušene dihalne poti.

Stalen pretok zraka namreč pospeši izhlapevanje znoja in hladi telo, hkrati pa lahko izsuši nos in grlo. Posledica so lahko draženje dihal, hripavost ali zamašeni sinusi. Zato priporočajo zmerno uporabo ventilatorjev, nastavitev na vrteči način delovanja ter izogibanje neposrednemu pihanju v telo skozi vso noč.

Najpomembnejši ostajajo osnovni ukrepi

Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da so v obdobjih ekstremne vročine najpomembnejši preprosti ukrepi: dovolj tekočine, lahka prehrana, počitek v senci ali ohlajenih prostorih ter poslušanje lastnega telesa.