Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) bo danes objavilo odločitev v primeru dveh hrvaških ribičev, ki sta se zaradi postopkov in glob, povezanih z dogajanjem v Piranskem zalivu, pritožila proti Sloveniji. Primer je zanimiv tudi zato, ker je sodišče v Strasbourgu pred dobrima dvema letoma odločalo o pritožbah slovenskih ribičev proti Hrvaški.
Hrvaška ribiča Franka Makovac in Michael Latin sta se na ESČP obrnila leta 2023, potem ko sta v Sloveniji izčrpala pravna sredstva. Trdita, da jima je bila v prekrškovnih postopkih kršena pravica do poštenega sojenja.
Makovac je bila leta 2018 kaznovan zaradi nedovoljenega vstopa v Slovenijo s plovilom, Latin pa je globo prejel leta 2020. V njegovem primeru je šlo za preprečitev dostopa ribiškemu inšpektorju do plovila in ribolov brez ustreznega dovoljenja v slovenskih vodah.
Očitata kršitev pravice do poštenega sojenja
Pritožnika se sklicujeta na 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. Med drugim zatrjujeta, da nista bila seznanjena z vsemi dokazi, zaradi česar naj bi bila omejena pri pripravi obrambe. Opozarjata tudi, da jima ni bila omogočena ustna obravnava oziroma zaslišanje prič.
Primer je precej širši od pritožb dveh ribičev. Po podatkih ESČP je bilo proti Sloveniji vloženih več kot 800 podobnih pritožb hrvaških državljanov zaradi prekrškovnih postopkov, povezanih z dejavnostmi na območju Piranskega zaliva.
V ozadju ostaja dolgoletni spor glede meje na morju. Arbitražno sodišče je junija 2017 določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško, vendar Hrvaška arbitražne razsodbe ne priznava. Slovenija jo je začela izvajati konec istega leta, temu pa so sledile globe in prekrškovni postopki proti hrvaškim ribičem, ki so ribarili na območju, ki po arbitražni razsodbi pripada Sloveniji.
Leta 2024 pred ESČP slovenski ribiči
Pred ESČP se je pred tem odvijal tudi obraten primer. Trije slovenski ribiči so se pritožili zaradi kazni, ki so jim jih za dejavnosti v Piranskem zalivu izrekli hrvaški organi.
Sodišče je maja 2024 njihove pritožbe soglasno razglasilo za nedopustne. Presodilo je, da bi ribiči glede na hrvaško zakonodajo in okoliščine lahko predvideli, da bodo za dejavnosti na tem območju kaznovani. ESČP je obenem poudarilo, da ni pristojno za odločanje o veljavnosti in pravnih učinkih arbitražne razsodbe iz leta 2017.
Takrat je bilo pred ESČP vloženih 451 pritožb slovenskih državljanov oziroma podjetja proti Hrvaški, hkrati pa več kot 800 pritožb hrvaških državljanov proti Sloveniji.
Današnja odločitev bo tako pomembna predvsem z vidika vprašanja, ali so bili postopki slovenskih organov in sodišč proti hrvaškima ribičema izvedeni v skladu s pravico do poštenega sojenja.
