Pokopališče je veliko več kot kraj, ki človeku nudi zadnje prebivališče, veliko več kot kraj, kjer se ohranjajo sledi našega obstoja, in vsekakor več kot samo kraj, kamor se zatečemo, ko želimo z našim obiskom povedati, da nekdo še vedno domuje v našem spominu. Pokopališče je tudi prava zakladnica zgodb o preteklosti nekega kraja, zgodb o ljudeh, ki so ga zaznamovali gospodarsko, arhitekturno ali umetniško, zgodb o usodah, ki bi jih lahko z lahkoto gledali na filmskem platnu, in ne nazadnje, žal, zgodb o nespoštljivem ravnanju tistih, ki bi za vse to morali skrbeti zaradi svojega poklicnega poslanstva, če jim že tega ne veleva etika, morala … preprosta človeškost. Prav z namenom, da bi svojemu počivališču duš zagotovili boljše čase, bolj naklonjene, kot je bil pretekli in je sedanji, v piranski italijanski skupnosti in Okolju Piran pokopališču mesta Piran vsako leto v času Tedna evropskih zgodovinskih pokopališč posvetijo posebno pozornost.
Pokopališča so kraj osebnega, obenem pa tudi kolektivnega spomina. Z različnimi arhitekturnimi in naravnimi elementi odsevajo kulturno dediščino in zgodovino kraja, ljudi in njihovih običajev skozi čas, je pojasnila Lidija Pliberšek iz Združenja evropsko pomembnih pokopališč.
“To je mogoče predstaviti na različne načine, hkrati pa spreminjati percepcijo do pokopališč, da so lahko muzeji na prostem, prireditveni prostor, tudi razstavni prostor,” je dejala.
Vse te elemente ima tudi piransko pokopališče, ki je spomenik lokalnega pomena, na vodenih ogledih ga spoznajo tudi številni šolarji in turisti.
Konservatorji in restavratorji so na podlagi že izvedenih raziskav, tudi sondiranja in popisa poškodb, pripravili projekte obnove dveh pomembnih arhitekturnih elementov.
Katjuša Kranjc iz podjetja Gnom se je ukvarjala s kapelo sv. Mohorja in Fortunata, najprej pa bi radi obnovili kostnico. Projekt so že prijavili na javni razpis.
“Vrednost obnove je okrog 100.000 evrov; 50 odstotkov bi lahko dobili od ministrstva za kulturo, 50 odstotkov pa bi zagotavljala občina Piran,” je dejala Sandra Martinčič Loboda iz Okolja Piran.
“Kot občina smo zmožni zagotoviti uresničitev projektov v naslednjem desetletju. Da bi Piran ohranil zgodovino, kulturo, ki si jo zasluži,” je zatrdila podžupanja Manuela Rojec.
Na dogodku so prisostvovali generalni konzul Italije v Kopru Giovanni Coviello, podžupana občine Piran Manuela Rojec in Christian Poletti ter organizatorji Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Piran, Skupnost Italijanov “Giuseppe Tartini” Piran in Okolje Piran.
