Danci stereotipno kot ostali Skandinavci veljajo za zaprt, hladen narod. Pred selitvijo so me ljudje opozarjali, naj ne pričakujem, da bom spoznala veliko novih danskih prijateljev. A hitro se je izkazalo, da temu ni tako. Imam nekaj danskih znancev in sodelavcev, ki jih imam po dobrih dveh letih za prijatelje.
Kaj hitro sem ugotovila, da imajo veliko nenapisanih pravil, ki jih lahko tujci hitro razumemo kot neprijaznost in neolikanost. A ko spoznaš, da je to le del njihove kulture, se na njih (hitro) navadiš in se jim prilagodiš.
Prvič me je zares presenetilo, ko je bil mož povabljen na rojstnodnevno večerjo domov k svojemu danskemu prijatelju. Povabil je le pet prijateljev, vsi ostali so bili domačini. Vsi povabljeni so prinesli s seboj steklenico vina, viskija ali pivo. Tu ni bilo nikakršne razlike, saj tudi pri nas na večerjo k nekomu domov ne prideš praznih rok. Razlika je bila ta, da pijača ni bila namenjena gostitelju, temveč si jo je vsak prinesel zase. Tudi delil ni nihče svoje steklenice. Kar si si prinesel, to si pil. Po končani večerji pa je gostitelj vsem povedal ceno hrane na osebo in prosil, da so mu vsi še pred odhodom domov nakazali svoj delež preko mobilne banke.
Odkar živim na Danskem, sem bila sama povabljena na več večerij in druženj domov k prijateljem. Nikoli mi še niso “zaračunali” obiska, vsakič ko so prišli sami v goste k meni domov, so kot pri nas prinesli malenkost v dar. So me pa opozorili, da je nevljudno prinesti hrano (sladico, prilogo, domače dobrote) v dar gostitelju, saj v očeh Dancev to pomeni, da meniš, da sam ni sposoben pogostiti svojih gostov in potrebuje tvojo pomoč.
Nazadnje sem morala plačati za svoj delež pojedene večerje, ko sem bila povabljena v družbo Slovenk, ki že dlje časa živijo na Danskem. Konec dneva je navkljub navadi, da ti (predvsem mlajši Danci v zgodnjih fazah prijateljstva) zaračunajo pojedeno hrano tudi, ko te povabijo k sebi domov, to kaže le na to, da so vseeno nekoliko bolj previdni pri sklepanju prijateljstev. Tako kot ti ne bodo na prvem srečanju govorili o svojih zelo osebnih težavah in razmerjih, tudi niso pripravljeni finančno vložiti nič več, kot je potrebno, v prijateljstvo, dokler se ne odločijo, ali te sprejmejo v svoj krog ali ne. Ko pa se ti enkrat odprejo vrata v notranji krog Dancev, pa so prav tako gostoljubni in odprti, kot smo Slovenci.
Nina Ločniškar
