Težko bi verjeli, da bi bili kriminalisti prišli v Piran v takem številu zgolj zaradi posla, ki lahko ustvari ob ugodni turistični sezoni kakšnih 80.000 evrov bruto prihodkov na leto in pod črto prej izgubo kot dobiček.
Centralna plaža Portorož in odločitve v zvezi z njo so bile v vsej njeni zgodovini predmet velike pozornosti. Ta pozornost pa se je v zadnjih letih še povečala v skladu z vse večjimi apetiti in interesi posameznikov. Le tako lahko razložimo vihar (kazensko prijavo), ki ga je sprožil (opozicijski) del piranskih političnih strank zaradi odločitve Okolja Piran, da odda 2.165 kvadratnih metrov plaže v najem podjetju Hoteli Palace s pravico, da lahko na tem koščku plaže poleti oddaja 97 senčnikov in predvidoma 194 ležalnikov.
Dokaj obrobna poslovna odločitev je sprožila nesorazmerno pozornost ne samo lokalne, ampak tudi slovenske in strokovne javnosti. Predvsem v trenutku, ko je zaradi kazenske ovadbe s strani dveh svetnikov stranke GZOP zaradi suma storitve zlorabe položaja piransko občino obiskalo 42 kriminalistov Nacionalnega preiskovalnega urada, za katerega smo doslej mislili, da se ukvarja z najzahtevnejšimi in največjimi kriminalnimi dejanji na državni in meddržavni ravni. Motiva tako velike pozornosti najbolj izurjenih kriminalistov v Piranu ne poznamo. Težko bi verjeli, da bi bili prišli zgolj zaradi posla, ki lahko ustvari ob ugodni turistični sezoni, kot je bila lanska, kakšnih 80.000 evrov bruto prihodkov na leto in pod črto prej izgubo kot dobiček. Zato se je tudi porodila domneva, da so kriminalisti v takem številu prišli iz drugih razlogov. Morda zato, ker zbirajo informacije o kakšnem drugem primeru. Morda o poslovanju direktorja Okolja Piran Gašparja Gašparja Mišiča, ki je postal trn v peti piranske opozicije in posameznih poslovnežev, predvsem pa je še zmeraj velika bolečina nekdanjega koprskega župana in z njim povezane mreže akterjev, ki jim je Mišič »pomagal« pri sestopu z oblasti.
Je bil Kostić razlog za kriminaliste v Piranu in Portorožu?
Še precej večja »riba« od Mišiča pa je za slovenske in balkanske razmere srbski podjetnik Miodrag Kostić, ki se je v Sloveniji lotil finančno precej težjih poslov od nepomembnega oddajanja senčnikov na portoroški plaži. Njegovo podjetje MK Group je malce nenavadno in sorazmerno poceni prišlo do lastništva hotela Kempinski Palace, do Gorenjske banke, do treh velikih zemljišč v izolski občini, kjer lahko razvija turistične in stanovanjsko-apartmajske projekte, do lastništva portoroškega letališča, drugih portoroških hotelov in hotelov ter golfa na Savudrijskem polotoku. Če bi bilo kaj vredno pozornosti NPU, bi bil seveda veliko prej kateri od naštetih poslov.
Če bi v precep vzeli zgolj plažo, ki skrbi nadpovprečno glasno piransko opozicijo, bi morali najprej ugotoviti, da je večina plaž v piranski občini zelo slabo urejenih in da so jih njihovi lastniki ali upravljalci od osamosvojitve dalje zelo slabo upravljali, brez prave strategije ali temeljitega premisleka. Nihče ni doslej dovolj pretehtal, koliko so urejene plaže pomembne za razvoj turizma in koliko, na kakšen način bi morali vanje vlagati, da bi to prinašalo kraju boljše rezultate. Celo v trenutno najbolj urejena obmorska kopališča bi morali še veliko dodati, da bi dosegli petzvezdičnim portoroškim hotelom primerno ponudbo. Zato se ob računanju donosnosti plaž hitro pojavijo dvomi. Vlaganje v pesek, v reševalce, v prhe in lesene pomole, ki jih je treba vsako leto popravljati, samo po sebi ne polni blagajn.
To so ugotovili tudi lastniki Hotelov Metropol (Remisens hoteli Opatija), ki že od prevzema hotelov niso vložili nič v kopališče, so pa nekoliko obnovili bazen, za katerega lahko zaračunajo vstopnino. Lucijski del iste plaže so zato opatijski lastniki letos preprosto vrnili občini Piran oziroma Okolju, mu prepustili pravico upravljanja za 10 let, za nameček bodo prenovili tri pomole, in dovolili Okolju, da namesto nočnega zabavišča Alaya (ki je ponoči zaradi hrupa motila del Portoroža) uredi lokal za kopališke goste. Okolje bo iz občinskega proračuna prejelo 320.000 evrov, da letos vsaj deloma (najbolj nujno) poskrbi za lucijsko plažo, pa tudi deloma za kopališče v Fiesi in Piranu.
Režim na portoroški plaži ostaja enak ostalim kopališčem v kraju
Hotel Palace, ki je že ob novembrskem podpisu pogodbe plačal dvoletno najemnino za del plaže v Portorožu, bi moral letos investirati 350.000 evrov v del centralne plaže in opreme, v naslednjih petih letih pa še vsaj 150.000 evrov in tako izboljšati storitev. Hkrati mora dovoliti prost dostop do plaže tudi tistim, ki ne bodo najeli senčnika in ležalnikov. Betonski priobalni petmetrski pas in pomoli pa sploh niso oddani v podnajem. Ker Hotel Palace prevzema tudi delež stroškov reševalcev in varnostnikov za ta kos plaže, naj bi to Okolju prineslo skupaj z najemnino čez 100.000 evrov pozitivnega finančnega učinka. To po direktorjevih besedah pomeni konec izgube s to plažo, ki se sicer pretežno financira z oddajanjem lokalov in prodajnih mest, od katerih prejme letno okoli 400.000 evrov najemnin.
Portorožani se predvsem bojijo, da bi jim novi najemnik plaže onemogočil dostop na plažo. Ne verjamejo vsem nasprotnim zagotovilom, da bo režim kopanja na tej plaži povsem enak, kot je bil prej, čeprav je to zapisano tudi v pogodbi. Deloma tudi zato, ker Kempinski včasih zapre tudi park pred hotelom, ki bi moral biti kot javno dobro odprt tudi za javnost. V občinski upravi pa so nam pojasnili, da ima v izrednih in določenih okoliščinah Kempinski Palace po pogodbi možnost tudi zaprtje parka, (denimo ob vzdrževalnih delih, kakršna pri njih običajno potekajo v februarju) vendar le za krajši in omejen čas.
Gašpar Gašpar Mišič tudi razlaga, da so v občini in na Okolju upoštevali vse pripombe, ki jih je pred sklenitvijo pogodbe zahtevala odvetniška družba Mužina, Žvipelj in partnerji. Slednja je Okolje in občino Piran opozorila predvsem na to, kakšen režim obiska je dopusten na javni plaži, da morajo zagotoviti spoštovanje pravil in pravice javnega dobra in v pogodbi dopustiti možnost spremembe trajanja podnajema, če bo občinski odlok, ki ga morajo sprejeti, to zahteval. Zdajšnji najem predvideva 20-letni podnajem z možnostjo podaljšanja, odlok pa bo ta rok očitno skrajšal. Ta možnost spremembe pogodbe je predvidena v pogodbi o podnajemu.
Med zahtevami za dobro ponudbo in proti interesom kapitala
Turistični strokovnjaki sicer vedo, da so vlaganja v infrastrukturo eden od predpogojev dobre turistične ponudbe in da kraji po svetu na različne načine skrbijo zanjo. Največkrat je za infrastrukturo odgovorna država ali občina. Pogosto gre pri teh vlaganjih za javno – zasebno partnerstvo, ko pa v takšno infrastrukturo vlaga zasebni kapital, pomeni, da gre za določeno stopnjo družbene odgovornosti, predvsem pa razumevanje, da brez sodelovanja s krajem ni mogoče ustvariti kakovostnega turističnega produkta. Dosedanje poteze Miodraga Kostića v Portorožu kažejo, da se podjetnik zaveda te podrobnosti v precej večji meri od večine ostalih turističnih akterjev v kraju. Ureditev dela portoroške plaže za zahtevnejše goste (na nujnost take ureditve ves čas opozarjajo turistični analitiki) bo namenjena predvsem gostom enega najbolj cenjenih slovenskih hotelov, ki bi ob siceršnjih obiskih Portoroža radi dobili tudi boljšo storitev na plaži. Takšna ureditev plaže pa je po svoje tudi logičen strošek za hotelirja, ki želi izboljšati svoj hotelski produkt.
Sicer pa se je portoroška plaža turistično uveljavila prav z dograditvijo hotela Palace pred 110 leti in je bila vse do spremembe družbenega sistema ves čas tudi sestavni del hotela Palace. Zgodovinsko gledano ta del plaže (vsaj moralno) pripada Palaceu. Veliko bolj problematično neurejeni (in narobe izkoriščani) so drugi deli portoroške obale. Že stanje bližnjega »ciganskega tabora«, kot domačini pravijo Tivoliju in Figaroli (v lasti Grafista) ter portoroški »komunalni« privezi ob glavnem pomolu, bi zaslužili veliko več pozornosti piranske politike.
Boris ŠuligojNekaj številk o centralni plaži Portorož in najemu
V letu 2019 so v Okolju Piran z oddajanjem vseh senčnikov in ležalnikov ustvarili 272.000 evrov prihodkov.
Samo na peščenem delu so imeli 240 senčnikov in 192.000 evrov prihodkov. Od tega so Hotelu Palace oddali 97 senčnikov in dvakrat toliko ležalnikov, kar pomeni, da so prepustili 41 odstotkov peščenega posla (oziroma 29 odstotkov vseh plažnih prihodkov) in to glede na lanski rezultat znaša 78.785 evrov.
Junija so bili senčniki v povprečju zasedeni 57-odstotno, avgusta pa 71-odstotno. Sredi julija so dnevni najem senčnika in dveh ležalnikov podražili na 19 evrov.
Od 23 lokalov in prodajnih mest ob plaži je Okolje lani prejelo 400.000 evrov.
V Okolju so izračunali, da bodo imeli približno 100.000 evrov manj stroškov, poleg tega še najemnino, dodaten zaslužek v lokalih, senčnike in ležalnike z oddanega dela portoroške plaže pa bodo preselili in tržili na Metropolovem delu plaže.
