Neprilagojena hitrost je glavni vzrok za nastanek prometnih nesreč, saj se je v zadnjih letih približno petina prometnih nesreč zgodilo prav zaradi tega. Pri smrtnih prometnih nesrečah je ta delež še veliko večji – v zadnjih letih se giba okrog 37 odstotkov.
Višja ko je hitrost, hujša je posledica prometne nesreče. Hitrost kot dejavnik tveganja pomembno prispeva tudi k teži posledic prometnih nesreč ter številu hudo in smrtno poškodovanih. Zato je ena od nalog policije zmanjševati povprečne hitrosti. Predvsem znotraj naselij že manjša kršitev omejitve hitrosti lahko ogroža varnost ranljivih skupin. Izven naselij, denimo na avtocestah, pa je problematična kombinacija hitre vožnje in kratke varnostne razdalje med vozili.
Skrb vzbuja tudi podatek o alkoholiziranih voznikih, ki vozijo prehitro. Vožnja pod vplivom alkohola in neprilagojena hitrost sta namreč pogosto usodna kombinacija prometnih nesreč z najhujšimi posledicami.
“Da bi bile naše ceste čim varnejše, moramo poskrbeti predvsem vozniki sami. Dosledno moramo spoštovati cestnoprometne predpise ter ohranjati hitrost v dovoljenih mejah, kot to določajo prometna pravila. Z doslednejšim spoštovanjem omejitev hitrosti in ustrezno prilagoditvijo vožnje tako razmeram na cesti kot tudi lastnim vozniškim izkušnjam in sposobnostim, bi lahko obvarovali marsikatero življenje, saj stopnja poškodb narašča sorazmerno s hitrostjo,” pravijo na koprski policijski upravi in opozarjajo – vozniki, prilagodite hitrost svoje vožnje veljavnim omejitvam, pa tudi svojemu vozniškemu znanju in izkušnjam ter razmeram na cesti!
