Konji so bili eno izmed prvih prevoznih sredstev v zgodovini človeštva, a govoriti o tej prelepi živali kot o predmetu, bi bil velik greh. Redko katera žival ima v sebi toliko elegance, sloga in lahkotnosti. Le morje vzbudi v človeku več občutka svobode kot vranec v teku.
Konji so bili eno izmed prvih prevoznih sredstev v zgodovini človeštva, a govoriti o tej prelepi živali kot o predmetu, bi bil velik greh. Redko katera žival ima v sebi toliko elegance, sloga in lahkotnosti. Le morje vzbudi v človeku več občutka svobode kot vranec v teku.
O tej temi sva se z mojim soimenjakom pogovarjala pri hlevih nad Sečovljami, kjer skrbi za svoje konje. Že ko sem prispel k stajam, sem opazil, da Rok za svoje živali skrbi več kot vzorno. Vse je bilo čisto, urejeno in v maneži je ponosno hrzal in prhal rjavi arabec z imenom Dair.
Med ogledom mi je razložil, da obstaja več vrst jahanja, a dve najbolj pogosti sta western in angleško jahanje. Pri western jahanju, poznamo ga iz filmov o ameriškem Divjem zahodu, je pomembno predvsem udobje.
Sedlo je veliko in težko, stremena so velika, narejena iz usnja in omogočajo jahaču, da si pretegne noge med celodnevnim premetavanjem na konjskem hrbtu. Rog na vrhu sedla služi privezovanju živine. Jahači uporabljajo eno roko za obvladovanje konja, ježa je hitra in natančna. Kot zanimivost – western jahanje ni ravno ameriško, saj njegovi neslavni začetki segajo v obdobje, ko so španski in portugalski konkvistadorji ropali in plenili iz konjskega sedla.
Pravo nasprotje je angleški stil. Ta ne izvira iz Anglije, ampak iz Nemčije in ostalih delov Evrope. Začetki tega načina jahanja izhajajo iz lovske in vojaške dresure konj.
Obstaja več vrst sedel, ki so bistveno lažja kot tista za western jahanje. Glavna so skakalna, dresurna in pa večnamenska, ki so mešanica slednjih.
Pri angleški vrsti jahanja mora imeti jezdec dober stik z živaljo in upoštevati več drž, od dresurne pa do skakalne.
Rok, ki jaha in uri konje že več kot pet let, pa se ukvarja s terenskim jahanjem. Taka ježa je mešanica in poznavanje vseh načinov ježe.
Pri tem mora jezdec svojega konja dobro poznati in biti res vešč njegovega obvladovanja. Sedlo je narejeno iz umetnih materialov in je zelo lahko, saj mora biti živali kar se da udobno.
Najprimernejši za terensko in vzdržljivostno jahanje so konji arabske pasme, saj so manjši, hitrejši in okretnejši. Potrebujejo vsakodnevno ježo in veliko skrbi za zdravje.
Oskrba ni enostavna in zahteva ogromno odrekanja. Vsak dan je konja treba čistiti, česati, hraniti in skrbeti, da bo čez dan na pašniku, ponoči v hlevu in da bo pravilno podkovan. Po jahanju se mora konj umiriti, paziti pa je treba tudi na njegov srčni utrip. Po potrebi se ga prekrije z odejo, saj tudi njega lahko uščipne v hrbtenici ali pa se prehladi. Tudi veterinarski stroški za poltonsko žival niso zanemarljivi. Vse to Rok počne sam in mu poleg redne službe vzame veliko časa, a ko se človek enkrat zaljubi v to dejavnost, ta postane način življenja in nič ni težko.
Prav tako mu ni odveč nabavljati sena za krmo v notranjosti Slovenije, saj je primorska trava zaradi vročine in pomanjkanja vode manj hranljiva.
Ob vprašanju, če je kdaj padel in se poškodoval, se je le rahlo nasmejal in se podrgnil po zapestju, ki si ga je pred kratkim zlomil. Z Dairom bi rada predstavila svoje znanje tudi drugim, a jima trenutno stanje to preprečuje. Rok je že opravil vse izpite, ki so potrebni za udeležbo na tekmah in ima tudi licenco za tekmovalno panogo endurance. Tekmovanja namreč zahtevajo zelo veliko dela. Konj, ki sodeluje na tekmovanjih, mora biti v brezhibnem stanju, imeti mora pravilen srčni utrip, na njem pa ne sme biti niti praske. Konja jezdec ne sme priganjati, zato so prav za dobrobit živali določene najvišje dovoljene hitrosti ježe. Za to pa je potrebno ogromno treninga, ki mu ga naša Istra ponuja s tereni, kjer lahko jezdec in konj uživata v dolgih ježah med oljčniki, trtami in nenazadnje po Šavrinskih hribih ter idilični dolini Dragonje.
Rok Dekorti
