Gledališče Koper letos praznuje 25-letnico. Ob tem so pripravili serijo pogovorov, ki so se začeli že januarja, v četrtek pa je v mali dvorani potekal drugi pogovorni večer, ki so ga gostile Primorske novice.
Četrt stoletja: Serija pogovorov ob 25. obletnici Gledališča Koper
Voditelj Aljaž Novak je gostil zanimive sogovornike: Ireno Urbič, povezovalko jezikov in kultur ter aktivistko, slovenskega interaktivnega umetnika Vuka Ćosića ter Ivana Janija Novaka, enega od članov in soustanoviteljev skupine Laibach. Tema pogovora je bila povezana z odnosom Slovenije do držav nekdanje Jugoslavije.
‘‘Ko se ločiš, naslednji dan ne greš na kosilo z ločenim partnerjem. To se je zgodilo tudi državi, ki je razpadla. Mi smo se od nje odlepili in dolgo časa vse, kar je bilo povezano s skupnim, ignorirali,“ je povedala Irena Urbič, ki se je dotaknila časa razpada Jugoslavije. Njeni državljani so odraščali so v duhu gledaliških, filmskih, umetniških in drugih kulturnih festivalov od Beograda, Sarajeva, do Zagreba in Pulja. To je oblikovalo identiteto Jugoslovanov, danes pa smo priča povsem drugi realnosti. ”Ljubljana je od Zagreba oddaljena 100 kilometrov, mladina pa se med sabo pogovarja v angleščini,“ je izpostavil Jani Novak. Ob tem je poudaril nujnost povezovanja in ohranjanja odnosov z nekdanjim skupnim prostorom.
“Niso nam bile všeč zavese, pa smo zažgali celo hišo”
Tretji gost pogovora, Vuk Čosić, rojen v Beogradu, se je v 90. letih preselil v Slovenijo, kjer nadaljuje svoj umetniški proces. Kot je sam povedal, je njegov cilj “okužiti” druge ljudi s svobodo. Ko je spregovoril o odnosu do Jugoslavije, je dejal, da so vezi, ki smo jih nekoč ustvarili, preživele začasni poskus rezanja prostora.
Ob omembi neizogibnega nacionalizma, ki je postal tako značilen za prostore nekdanje Jugoslavije, je Vuk Čosić delil anekdoto, ki ga je pripeljala do ideje o zamenjavi klavstrofobije s patriotizmom. “To, kar čutite, ni patriotizem, to je pravzaprav klavstrofobija, to vas stiska,” je dejal.
Kaj nas bo rešilo?
“Z mejami se ni treba utrujati, ne na vzhodu ne na zahodu,” je povedal Vuk Čosić. Jani Novak pa je izpostavil pozitivne primere, kot je film, ki še naprej spodbuja povezovanje in sodelovanje med državami. Ne nazadnje je tudi koprsko gledališče v prejšnjem letu sodelovalo z gledališčem iz Bosne in Hercegovine.
V književnosti pa je nekoliko drugače, saj slovensko govorno območje zajema manj ljudi kot v Srbiji ali na Hrvaškem. Razpad Jugoslavije je naše sosede, vsaj nove generacije, prikrajšal za poznavanje Cankarja in Prešerna. “Vezi so pretrgane, ampak ne še do konca,” pravi ustanovitelj Laibacha, “Turbofolk nas bo rešil.” Kot dodaja, so nas nekoč reševali stripi, danes pa je to turbofolk. V Slovenijo se po njegovem mnenju uvažajo turbofolk izvajalci iz Srbije, Bosne, Makedonije, na drugi strani pa ne.
Primož Bebler, nekdanji umetniški vodja Primorskega poletnega festivala, je leta 1999, tri leta po vojni v Bosni in Hercegovini, povabil slovenskega režiserja Eduarda Milerja, da režira Filoktita, predstavo, v kateri so sodelovali Izudin Bajrović, Vili Matula in Goran Šušljik, bosanski, hrvaški in srbski igralec. “To je bilo prvič po vojni devetdesetih, da so iz teh treh novonastalih držav ljudje delali skupaj. To je bilo tukaj v Sečovljah. Tu se pokaže neverjetna moč kreacije. Slovenija se je takrat izkazala, prav tako slovenska Istra, kot nevtralna platforma za nekaj takega,” je povedala Irena Urbič.
Na pogovornem večeru so spregovorili tudi o odprtosti in kako iz neznanja pogosto prelahko sprejemamo “tiste druge”, podcenjujoč globino njihovih kultur. Gosti so se dotaknili tudi aktualnih vprašanj, kot so veliki protesti v Srbiji in bojkot trgovin na Hrvaškem.
Naslednji pogovorni večer bo v Gledališču Koper potekal 13. februarja ob 19.00. Pogovor o analizi sprememb v odnosih, ki jih prinaša digitalna doba, in vprašanjih o javnem diskurzu, vrednotah in izzivih anonimnosti na družbenih omrežjih bo vodil glavni urednik portala ObalaPLUS Tomaž Perovič. Gostje tretjega pogovora bodo dolgoletna vodja državnega protokola, kolumnistka in lastnica Akademije za poslovni protokol Ksenija Benedetti, dolgoletna novinarka Radia Slovenija in predsednica Novinarskega častnega razsodišča Tatjana Pirc ter pravnik, predavatelj in predsednik Oglaševalskega razsodišča Jaka Repanšek.
