Na podnebnem štrajku, ki je tako kot v številnih mestih po Sloveniji in svetu potekal tudi v Kopru, se je na osrednjem Titovem trgu zbralo več sto mladih z zahtevami za ukrepanje odločevalcev na področju podnebnih sprememb. Tudi mladi se sicer zavedajo, da je marsikaj odvisno tudi od ravnanj posameznika in njegovega življenjskega sloga.
Pet pred dvanajsto so se globalnemu dnevu protestnih shodov pridružili tudi številni mladi v Kopru, med njimi največ dijakov. Na okoljsko problematiko so opozarjali z raznimi transparenti, kot Vreme se spreminja, zakaj se ne tudi mi, Klima ne štima, Plastika je totalno 2013 in Samooskrba na 1. mestu, s katerimi so izpostavili različne vidike vprašanja podnebnih sprememb.
Koprski mladi pri tem delijo podobne poglede. Smisel današnjega štrajka je v osveščanju in povezovanju, je denimo poudarila Enea Žerovnik iz koprske srednje tehniške šole. Za našo prihodnost, pa je na vprašanje, zakaj se je udeležil shoda, odvrnil dijak Timotej Gačnik in dodal: “Verjamem, da lahko vsak od nas nekaj naredi za okolje.”
Že sami mladi opažajo negativne okoljske spremembe. Po Timotejevih besedah se v Kopru posebej opazi večjo onesnaženost morja kot pred leti. Podobno opaža tudi učiteljica biologije Bojana Pečar Bole, ki je prišla podpret svoje dijake, čeprav so na Titov trg prišli spontano. Za Pečar Boletovo je največji izziv sicer v politični in finančni volji. “Tam, kjer danes prepovejo plastične vrečke, jih ni več in potem si prisiljen jih zamenjati,” je ponazorila.
Mladi ob tem ne dvomijo, da smo kot družba pripravljeni na spremembo navad, začenši pri njih samih. Pri tem so ponudili tudi praktične primere. Timotej je predlagal uporabo vrečk iz blaga namesto plastičnih in zmanjšanje porabe slamic, osnovnošolka Brina Štrkalj pa je spomnila, da lahko marsikdaj namesto avtomobila uporabimo kolo ali druga prevozna sredstva.
Poleg Kopra so se mladi danes zbrali še v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Ravnah na Koroškem, Ormožu, Slovenskih Konjicah in Kamniku. Po vsem svetu pa naj bi shodi potekali v več kot 1650 mestih v 105 državah.
STA
