V nedeljo, 25. oktobra, bomo ob 3. uri zjutraj kazalce premaknili nazaj na 2. uro. S tem se bo končalo obdobje poletnega časa, dnevi pa bodo po uri navidezno postali še krajši. Sonce bo namreč zjutraj vzhajalo prej, popoldne pa tudi prej zahajalo.
Za mnoge je jesenski premik ure prijetnejši od spomladanskega, saj prinaša dodatno uro spanja. Toda naše telo spremembe ne doživlja nujno tako preprosto. Tudi premik nazaj lahko začasno vpliva na ustaljeni ritem spanja in budnosti.
Ob tem se že dolgo zastavlja vprašanje: če bi premikanje ure dokončno odpravili, bi bilo bolje vse leto živeti po poletnem ali zimskem času?
Zakaj strokovnjaki dajejo prednost zimskemu času?
Čeprav si številni želijo daljših svetlih večerov, strokovnjaki za spanje večinoma zagovarjajo stalni standardni oziroma zimski čas.
Razlog je povezan z našo notranjo biološko uro, ki uravnava spanje, budnost, telesno temperaturo, izločanje hormonov in številne druge telesne procese.
Pri tem ima izjemno pomembno vlogo naravna svetloba.
Jutranja svetloba telesu sporoča, da se začenja dan, in pomaga usklajevati naš notranji ritem z zunanjim okoljem. Večerna svetloba pa lahko zamakne občutek zaspanosti in oteži pravočasno uspavanje.
Standardni čas je praviloma bolje usklajen z naravnim izmenjevanjem svetlobe in teme. Če bi vse leto obdržali poletni čas, bi pozimi sonce vzhajalo uro pozneje, kar bi pomenilo, da bi številni ljudje v službo ali šolo odhajali še v temi.
Strokovnjaki opozarjajo, da je lahko takšna razporeditev svetlobe manj ugodna za naš cirkadiani ritem, torej približno 24-urni notranji biološki cikel.
Daljši večeri so prijetni, vendar imajo svojo ceno
Poletni čas ima nedvomno tudi prednosti. Daljša dnevna svetloba v večernih urah omogoča več časa za rekreacijo, druženje in dejavnosti na prostem.
Toda z vidika spanja ni pomembno le, koliko svetlobe prejmemo, temveč tudi, kdaj smo ji izpostavljeni.
Svetloba v poznih večernih urah lahko zavira izločanje melatonina, hormona, ki sodeluje pri uravnavanju cikla spanja in budnosti. Posledično lahko zaspimo pozneje, čeprav moramo naslednje jutro vstati ob isti uri.
To je še posebej pomembno za ljudi, ki že sicer težko zaspijo, mladostnike z naravno nekoliko poznejšim ritmom spanja in posameznike z neurejenim urnikom.
Ameriška akademija za medicino spanja (AASM) zato že več let podpira odpravo sezonskega premikanja ure in uvedbo stalnega standardnega časa.
Kako premikanje ure vpliva na zdravje?
Največ raziskav se osredotoča na spomladanski premik, ko izgubimo eno uro spanja.
Ta sprememba lahko v prvih dneh povzroči večjo utrujenost, slabšo zbranost in motnje spanja. Nekatere raziskave so pokazale tudi povezavo med spomladanskim premikom ure in kratkotrajnim povečanjem tveganja za prometne nesreče, poškodbe ter določene srčno-žilne dogodke.
Vendar niso vse raziskave prišle do enakih zaključkov, zato je treba rezultate razlagati previdno.
Jesenski premik je običajno manj obremenjujoč, saj uro pridobimo, a lahko kljub temu zmoti ustaljen spalni ritem.
Pri nekaterih ljudeh se lahko pojavijo zgodnejše prebujanje, večerna zaspanost ali občutek utrujenosti čez dan.
Pomembno je predvsem to, da ima naše telo raje predvidljiv in reden ritem kot nenadne spremembe.
Evropska unija želi ukiniti premikanje ure, a dogovora še ni
Razprave o odpravi sezonskega premikanja ure v Evropi niso nove.
Evropska komisija je že leta 2018 izvedla javno posvetovanje, v katerem je sodelovalo približno 4,6 milijona ljudi. Kar 84 odstotkov sodelujočih je podprlo ukinitev premikanja ure.
Evropski parlament je nato leta 2019 podprl predlog za odpravo te prakse, vendar države članice niso dosegle potrebnega dogovora.
Eno ključnih vprašanj ostaja, kateri čas bi posamezne države trajno obdržale in kako bi svoje odločitve uskladile s sosedami.
Če bi namreč države izbrale različne ureditve, bi lahko nastale dodatne težave pri čezmejnem prometu, poslovanju in usklajevanju urnikov.
Vprašanje je znova aktualno tudi letos. Skupina evropskih poslancev je oktobra pozvala države članice, naj vendarle nadaljujejo postopke za odpravo sezonskega premikanja ure.
Za zdaj pa sprememb ni. Slovenija bo tudi prihodnjo pomlad ponovno prešla na poletni čas.
Kako se pripraviti na nedeljski premik ure?
Čeprav bomo tokrat pridobili dodatno uro, lahko nekaj preprostih ukrepov pomaga, da bo prehod čim manj moteč.
Strokovnjaki priporočajo, da tudi ob koncu tedna ohranimo približno enak čas vstajanja in odhoda v posteljo. Koristno je, da smo čez dan čim več izpostavljeni naravni svetlobi, zlasti zjutraj.
Pomagajo tudi redna telesna dejavnost, omejevanje kofeina v poznih popoldanskih urah in umirjena večerna rutina.
Posebno pozornost velja nameniti otrokom, ki so lahko občutljivejši na spremembe ustaljenega dnevnega ritma. Pri njih lahko čas spanja in obrokov v dneh pred premikom postopoma prilagodimo.
Torej: poletni ali zimski čas?
Če bi odločitev temeljila predvsem na priporočilih strokovnjakov za spanje in usklajenosti z našim biološkim ritmom, bi prednost dobil zimski oziroma standardni čas.
Toda odločitev o trajni ureditvi ni zgolj zdravstveno vprašanje. Povezana je tudi z življenjskimi navadami, gospodarstvom, prometom in željami prebivalcev.
Dokler evropske države ne dosežejo dogovora, bomo kazalce še naprej premikali dvakrat letno.
Naslednji premik nas čaka že to nedeljo, ko bomo ob 3. uri zjutraj uro prestavili nazaj na 2. uro. Na poletni čas se bomo po veljavnem urniku ponovno vrnili 28. marca 2027.
