Policija je v začetku leta 2019 prejela prijavo oškodovane družbe z območja PU Koper, iz katere je izhajalo, da se je storilec seznanil z elektronsko komunikacijo med oškodovano slovensko družbo in italijansko družbo, s katero je oškodovana slovenska družba poslovno sodelovala. Storilec je nato iz podobnega e-poštnega računa, kot ga je uporabljala italijanska družba, pošiljal elektronska sporočila oškodovani družbi in se v njih predstavljal kot predstavnik te italijanske družbe, ter nadaljeval že pričeto komunikacijo v povezavi s poslovnim sodelovanjem.
Na ta način je storilec v elektronski komunikaciji zavedel oškodovano slovensko družbo, da je opravila plačilo računa tako, da je izvršila plačilo na tuj bančni račun, s katerim je upravljal storilec. S tem dejanjem je storilec oškodoval slovensko družbo za približno 32.000 evrov.
»Glede na navedene ugotovitve je bilo jasno, da so za izsleditev in identifikacijo storilca pomembni podatki iz tujine. Z mednarodnim sodelovanjem s pravosodnimi organi Italije so bili v nadaljevanju pridobljeni podatki, ki so utemeljevali sum, da je 58-letni državljan Italije storil kaznivo dejanje, s katerim bi si protipravno pridobil premoženjsko korist, oz. na račun katerega je bil prenakazan neupravičeno pridobljeni denar slovenske družbe. Z uporabo instituta evropskega preiskovalnega naloga smo zaprosili pristojne pravosodne in varnostne organe Italije, da opravijo zaslišanje osumljenega. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je storilec v Italiji že bil obravnavan za podobna kazniva dejanja«, so pojasnili na koprski policijski upravi.
Na podlagi zbranih dokazov je bila zoper osumljenega podana kazenska ovadba na Okrožno državno tožilstvo v Kopru za storitev kaznivega dejanj Goljufije, za kar je zagrožena kazen zapora do 3 let.
V svetu so že nekaj let razširjeni takšni ciljani vdori in zlorabe elektronske komunikacije, njihove posledice spoznava tudi slovensko podjetniško okolje. »V zadnjem letu smo prejeli več prijav zlorab elektronske komunikacije med slovenskimi podjetji in njihovimi poslovnimi partnerji iz tujine. Ne gre za pravilo, a na udaru so predvsem podjetja, ki poslujejo s tujino v velikih zneskih, napadalci lahko podatke o podjetjih enostavno pridobijo iz javno dostopnih evidenc«, še pojasnjujejo.
Napadalci vdirajo v e-poštne sisteme podjetij, od koder lahko spremljajo njihovo elektronsko komunikacijo s strankami. Ko pridobijo dovolj pomembnih informacij o poslovnih procesih, lahko v ključnem trenutku aktivno posežejo v komunikacijo in kupcu pošljejo lažno sporočilo o spremembi transakcijskega računa. Tako preusmerijo plačevanje računov in drugih stroškov na svoje lažne bančne račune. Do trenutka, ko podjetja ugotovijo, da je nekaj narobe, hitro nastane velika škoda, od nekaj 1000 do več 10.000 evrov.
