Pomen kolesarstva v slovenski Istri

Že 90 let ne obstaja legendarna železniška proga, ki je povezovala Trst in Poreč. Ozkotirna proga, dolga 123,1 km, poimenovana tudi Parenzana, je še danes prisotna v pripovedih kot pomemben del Istre. Njeno zgodbo danes nadaljujejo kolesarji, ki jo pogosto izberejo za svojo pot. 

Deli novico s tvojimi prijatelji

V slovenski Istri se kolesarstvo iz leta v leto razvija in pridobiva vse več privržencev. Pokrajina ponuja nešteto možnosti za kolesarske izlete, od sproščujočih voženj ob morju do bolj zahtevnih tur po istrskem zaledju. Posebna privlačnost regije so čudoviti razgledi, naravne znamenitosti ter dobro urejena infrastruktura.

Kolesarjem so na voljo označene trase, uporabne mobilne aplikacije, pitniki, počivališča in razgledne točke. Urejena infrastruktura omogoča varen in udoben izlet bodisi za družine, rekreativce ali profesionalce.

Kot so nam potrdili v turističnih združenjih Slovenske Istre, je v zadnjem času opaziti porast  kolesarjev in turistov, ki jih zanimajo kolesarske poti v tem delu Slovenije. »Med najbolj iskanimi tiskovinami v našem turistično-informacijskem centru je poleg zemljevida mesta tudi zemljevid slovenske Istre s kolesarskimi potmi, kar dodatno potrjuje veliko zanimanje za aktivnosti na prostem, še posebej za kolesarjenje. Slovenska Istra se lahko pohvali z eno najbolj prepoznavnih kolesarskih poti – Porečanko (Parenzano), nekdanjo ozkotirno železnico, ki je danes urejena kot priljubljena kolesarska pot z zgodovinsko vrednostjo,« so nam pojasnili na Turističnem združenju Izola. S tem se strinja tudi Matic Horvat, ki med drugim organizira kolesarske izlete po slovenski Istri. Kot pravi, je kolesarstvo od korone postalo bolj priljubljeno kot kdajkoli prej.

Istra bike marathon 2034 241013 VID
11. Istrski kolesarski maraton, 13. oktobra 2024 v Slovenski Istri, Slovenija. Foto: Vid Ponikvar / Sportida.

 

Kaj pride prav kolesarjem v Slovenski Istri?

Slovenska Istra je prilagojena kolesarjem. Za vse ljubitelje kolesarjenja so označene poti, od najlažjih do zahtevnejših. Infrastruktura je dobro označena, narava pa je seveda v ospredju. Pri izbiri prave trase si lahko pomagate s spletnimi stranmi turističnih združenj štirih slovenskih obalnih občin ter različnimi aplikacijami. Med njimi je Komoot, ki ponuja zemljevide in opise poti za lažje načrtovanje izletov. Priljubljeni sta tudi Outdooractive in Strava, namenjena sledenju treningov in primerjavi rezultatov, ter Garmin, ki omogoča natančno navigacijo in spremljanje podatkov o vožnji. 

Goran Sambt iz kolesarskega društva Raketa meni, da bi morale biti kolesarske poti med državami bolje povezane. Kot pravi, se slovenska Istra šele razvija v tej smeri. Še vedno nimamo dovolj kolesarskih središč, ki bi na enem mestu združevali vse, kar kolesar potrebuje. »V slovenski Istri imamo nekaj ponudnikov izposoje koles in servisov, a kolesarju manjka povezanost v celovit ekosistem.«

Lahke poti za sproščene vožnje

Za začetnike in družine je na voljo več lahkih kolesarskih poti:

• Portorož–Piran,

• Koper–Izola,

• Portorož–Seča–Jernejev kanal,

• Izola–Koper–Škocjanski zatok,

• Koper–Prade–Škocjan–Olmo.

Te poti so večinoma ravninske, potekajo ob morju ali skozi mestna središča ter so primerne za vse starosti.

Srednje zahtevne poti za rekreativne kolesarje

Za tiste z nekaj več kondicije je na voljo pet srednjezahtevnih poti:

• Koper–Gažon–Šared–Malija–Izola,

• Portorož–Sečoveljske soline,

• Portorož–Izola–Strunjanske soline,

• Koper–Sv. Anton–Marezige–Vanganelsko jezero,

• Portorož–tunel Parenzana–Strunjan.

Posebej zanimiva je povezava skozi tunel Parenzana, ki povezuje Portorož in Strunjan – gre za eno najbolj slikovitih kolesarskih doživetij v Istri.

Zahtevnejše poti za izkušene kolesarje

Izziv za izkušene kolesarje predstavljajo daljše in bolj razgibane poti, kot so:

• Koper-istrsko zaledje in obala (skoraj 50 km),

• Izola-Korte-Lucija-Malija,

• Koper-Gažon-Pomjan-dolina Dragonje,

• Izola-Piran-tunel Parenzana,

• Portorož-zaledje istrskih vasi-Padna.

Te poti zahtevajo dobro telesno pripravljenost, a nagradijo z nepozabnimi razgledi in pristnim stikom z istrskim podeželjem.

Obala si želi več dirk, a teren postavlja meje

»Dogodkov in rekreativnih dirk je po Sloveniji kar precej, letno okoli 30 ali 40, vendar je organizacija na obali zahtevna predvsem zaradi logistike in cestnih zapor,« pravi Nik Jambrošič, dolgoletni član Kolesarskega društva Obala. »Kot društvo si sicer želimo več dirk, a teren nam ne omogoča vsega – nimamo dolgih klancev, zato so vzponi ali krožne dirke težko izvedljive. Kljub temu upam, da bomo v kratkem naredili premik naprej k večji varnosti in izboljšanju poti proti vpadnicam in zaledju,« dodaja.

Občine v slovenski Istri v prihodnosti načrtujejo različne projekte, ki bodo prispevali k boljši kolesarski izkušnji. Mestna občina Koper med drugim pripravlja kolesarsko stezo s pločnikom med Škocjanom in Bertoki, ki naj bi bila dokončana do pomladi 2026. Do konca leta 2027 načrtujejo tudi kolesarsko povezavo med Kvedrovo cesto in bolnišnico. Varnejše pogoje za kolesarje naj bi zagotovila nova pot na Cesti na Markovec, v pripravi pa je še kolesarska steza Bertoki–Pobegi, ki bo povezovala traso Parenzane.

 

Ali bo nova kolesarska ureditev v Portorožu varna?