O rezultatih javnomnenjske raziskave v Kopru, Izoli in Piranu o tem, koga bi volili na lokalnih in parlamentarnih volitvah, ki smo jo novembra naročili in objavili v Obali plus, smo se pogovorili z Janjo Božič Marolt, ustanoviteljico Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana. Omenjen inštitut je namreč izvedel raziskavo, ki je v našem okolju dvignila precej prahu.
Med rezultati predvolilne ankete je najbolj odmevala izjemno uspešna uvrstitev Borisa Popoviča tako v Izoli kot v Kopru. Medtem ko je pri izraženi izbiri za državni zbor Istra tradicionalno potrdila svojo naklonjenost levemu političnemu polu, se je predvsem v Kopru SDS nevarno približal prvouvrščenemu Gibanju Svoboda.
»Presenetilo me je predvsem to, da si Obala plus privošči investirati v javnomnenjsko raziskavo o volilnih preferencah na lokalnem nivoju, s čimer je izkazala spoštovanje do svojih bralcev, sledilcev in občanov istrskih občin. Znano dejstvo je, da se ljudje bolj identificirajo z odločitvami v njihovem bližnjem okolju kot s tistim, kar se dogaja na bolj oddaljeni državni ravni. Pomen lokalnega ostaja, ne glede na to, da je svet globalen,« je dejala Janja Božič Marolt, ustanoviteljica Mediane.
POPOVIČ PREPOZNAVEN V ISTRSKEM PROSTORU
»Rezultati pa me niso nič presenetili, saj jih vselej vzamemo takšne, kot so, pri čemer je treba poudariti, da so ti vselej odraz trenutnega stanja. To ni nikakršna napoved! Ob tem bi še pojasnila, da je kandidate za župane in kandidatne liste za občinski svet ter stranke za državni zbor, ki smo jih v raziskavi preverjali, predlagal naročnik,« je navedla. To, da je denimo Boris Popovič slavil v Izoli, v Kopru pa je njegova stranka dobila največ glasov v občinskem svetu, medtem ko bi se pri volitvah za župana uvrstil tik za aktualnim koprskim županom Alešem Bržanom, je po njenem tudi posledica njegove prepoznavnosti v homogenem istrskem prostoru. Popovič je bil dolgoletni župan Kopra, nedavno pa je napovedal kandidaturo v Izoli (kjer je njegova lista preko tedanjega župana Tomislava Klokočovnika v preteklosti že zavladala, četudi sta se po volitvah politično razšla).
»Če pogledamo rezultate za Izolo, se izkaže, da je občina po mnenju skoraj 28 odstotkov vprašanih nazadovala, skoraj 60 odstotkov pa jih je menilo, da je ostala na enakem kot v zadnjih štirih letih. Prav tako jih večina ocenjuje delo trenutnega župana kot neuspešno oziroma niti uspešno niti neuspešno. To je zagotovo šlo v prid drugemu kandidatu, s tem da ne moremo zanikati, da je največ podpore požel prav Popovič, medtem ko je drugouvrščeni kandidat za župana daleč za njim,« je razložila Božič Marolt.
Po besedah sogovornice se prej omenjen pomen lokalne politike za ljudi kaže predvsem v tem, da so v vseh treh občinah na prvem mestu lokalne liste in ne stranke, ki prevladujejo na državni ravni. V Kopru se je takoj za vodilnima lokalnima listama (Koper je naš in Lista Aleša Bržana) uvrstilo vladajoče Gibanje Svoboda (GS), enako je v Izoli (na prvem mestu za občinski svet sta bili Izola je naša ter Mef in Izolani), v Piranu pa so se na drugo mesto, sicer s precejšnjim zaostankom za listo trenutnega župana Andreja Korenike, uvrstili Socialni demokrati (SD), GS pa je prav tako na tretjem mestu.
ISTRA TRADICIONALNO LEVA, A KAKO DOLGO ŠE?
»Piranska SD ima v Piranu več podpore kot stranka SD na državni ravni. Pri vprašanju glede izbora za parlament pa imajo stranke v vseh treh istrskih občinah enako sosledje – GS, Slovenska demokratska stranka (SDS) in SD. Pri naših javnomnenjskih raziskavah, ki jih izvajamo za naročnike na državni ravni, pa je od zadnjih volitev naprej SDS vodilna stranka,« je povedala predsednica uprave Mediane. To je v določeni meri potrdil tudi novembrski referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Kot je dodala, je to, da so v Istri bolj naklonjeni levemu političnemu bloku, posebnost, ki je zgodovinsko pogojena. V ta prostor, ki se je v povojnem obdobju hitro razvijal zaradi bližine morja in zahodne meje, so se množično priseljevali ljudje, ki so tvorili predvsem nov delavski razred. »Na osnovi naših referenc pri izvajanju javnomnenjskih raziskav in vzporednih volitev smo pred leti sodelovali tudi na Hrvaškem z Jutarnjim listom in Globusom. Izkazalo se je, da je hrvaška Istra še izraziteje naklonjena politični levici. Na drugi strani pa je bila Dalmacija desna. To, da je neko območje izrazito politično nagnjeno v eno smer, ni slovenska posebnost. Vprašanje je tudi, koliko časa bo to trajalo, kdo bo znal nagovoriti prezrte in zapostavljene,« je omenila. Kot je izpostavila, se določeni premiki že poznajo, saj sta v Kopru, v skladu z volilno anketo, GS in SDS skorajda izenačena.
NE GRE ZA NAPOVEDI, AMPAK MERITVE STANJA
Javnomnenjske agencije so sicer na novembrskem referendumu močno zgrešile pri napovedi rezultata – napovedovale so 60-odstotno podporo zakonu, medtem ko so volivci nato s 53,5-odstotno podporo izglasovali zavrnitev. Zaradi tega so bili izvajalci javnomnenjskih raziskav deležni mnogih kritik, češ da uporabljajo napačno metodologijo ter da celo delujejo neprofesionalno. »Se močno opravičujem, Mediana ni ničesar napovedala! Mi nismo v nobenem mediju napovedali izidov, pač pa smo objavili trenutno javno mnenje. Pri tem smo bili zelo uspešni, ničesar nismo zgrešili!« je poudarila Božič Marolt.
Za kaj namreč gre? »Javno mnenje v celotni volilni populaciji je ob našem merjenju izkazalo več podpornikov kot nasprotnikov zakona. Nismo pa objavili napovedi udeležbe referenduma, četudi smo 14 dni prej na RTV Slovenija objavili, da bo udeležba 36-odstotna, sedem dni prej pa v Delu, da bo 39-odstotna. V Delu je bilo tudi objavljeno, da se je v javnem mnenju znižala podpora zakonu za 10 odstotnih točk v primerjavi s predhodnim merjenjem. Nikjer pa nismo objavili napovedi, kar bi pomenilo, da bi upoštevali le tiste, ki so napovedali udeležbo na referendumu. Tega nismo naredili, ker se je doslej vselej izkazalo, da so tovrstne napovedi preveč tvegane – anketiranci namreč v večji meri odgovarjajo, da se bodo udeležili referenduma, kot se jih potem v resnici udeleži,« je pojasnila. Hkrati je še poudarila, da za Slovenijo na osnovi dosedanjih izkušenj velja, da se v zadnjih treh dneh od 25 do 30 odstotkov volivcev še vedno odloča o tem, kako bodo glasovali.
Čeprav je v primeru zadnjega referenduma šlo za globoko intimno vprašanje, je bila kampanja tudi prepoznavno politično obarvana in rezultat ne gre v prid vladajoči koaliciji. »Referendumska kampanja s strani nasprotnikov zakona je bila po mojem mnenju neetična, saj je temeljila na zastraševanju. Kljub temu pa bi se morale vladne stranke zamisliti nad rezultatom, ki je bil tudi znak nezadovoljstva z njihovim delom. Ima pa vlada v rokah zelo močno orodje, ki ga je tudi že izkoristila, tako imenovane predvolilne bombončke. Številni v javni upravi zagotovo ne bodo pozabili obvezne božičnice, prav tako je za marsikoga zelo pomembno, da je zakonodaja, ki ureja dolgotrajno oskrbo, začela polno delovati,« je prepričana.
»To, da je neko območje izrazito politično nagnjeno v eno smer, ni slovenska posebnost. Vprašanje je tudi, koliko časa bo to trajalo, kdo bo znal nagovoriti prezrte in zapostavljene.«
