Tveganje za zdravje potrošnikov
Pobuda je nastala ob nedavnih poročilih, ki kažejo, da ponarejanje v živilskem sektorju še naprej predstavlja znatno tveganje za zdravje potrošnikov, hkrati pa škoduje evropskim gospodarstvom in kulinarični dediščini.
Ponarejeni izdelki so pogosto povezani z luksuznimi izdelki ali sektorjem oblačil in mode. Vendar pa so bili po oceni groženj kriminala na področju intelektualne lastnine (OCTA) za leto 2022 živila – zlasti piškoti, testenine, čips in sladkarije – druga najpogosteje zasežena kategorija izdelkov na zunanjih mejah EU v letu 2020.
Zaseg ponarejenih živil v vrednosti 91 milijonov
Nedavne ugotovitve kažejo na zaskrbljujoč obseg te kriminalne dejavnosti. V poročilu Europola o oceni ogroženosti EU zaradi organiziranega kriminala in hude oblike kriminalitete za leto 2025 (SOCTA) je poudarjeno, da je rast elektronskega trgovanja ponudila ponarejevalcem nove možnosti za distribucijo ponarejenih živil, zaradi česar je potrošnikom vse težje prepoznati pristne izdelke. Kriminalci ponarejajo oznake in embalažo živil ter prilagajajo proizvodne procese, pri čemer se osredotočajo na izdelke z visoko vrednostjo.
Operacije organov pregona na terenu so prav tako razkrile obseg problema. Skupna operacija Europol-Interpol OPSON, ki se izvaja vsako leto, je v letu 2024 privedla do zasega ponarejenih in neustreznih živilskih proizvodov v vrednosti 91 milijonov evrov.
»Ponarejena živila in pijače so velik problem za javno zdravje. Naša kampanja potrošnikom ponuja znanje, da se lahko zaščitijo, hkrati pa podpira zakonita podjetja, ki spoštujejo visoke standarde kakovosti EU. To je boj, ki ga moramo voditi skupaj – pristojni organi, proizvajalci in potrošniki,« je dejal zvršni direktor EUIPO João Negrão.
V živilih našli nevarne snovi
Zdravstvena tveganja ostajajo glavna skrb. Poročilo SOCTA za leto 2021 opozarja, da so v ponarejenih živilskih proizvodih našli nevarne snovi, kot so metanol, živo srebro, fipronil in različne insekticide oz. pesticide.
Ponarejanje pijač, zlasti alkoholnih, ostaja velika težava, saj organizirane kriminalne skupine uporabljajo izpopolnjene metode za zavajanje potrošnikov. Ponarejevalci pogosto ponovno uporabijo originalne steklenice ali natisnejo ponarejene etikete, ki jih nalepijo na prazne steklenice, kar potrošnikom in organom otežuje razlikovanje med zakonitimi in ponarejenimi izdelki.
Gospodarski vpliv je prav tako znaten. Po podatkih EUIPO je bil sektor vina in žganih pijač med letoma 2013 in 2017 eden najbolj prizadetih zaradi ponarejanja. Skupno je bilo zaradi ponarejanja v EU letno izgubljenih 2.289 milijonov evrov prodaje in uničenih skoraj 5.700 delovnih mest. Tudi davčne izgube so bile velike in so znašale 2.068 milijonov evrov.
Kitajska in Turčija sta bili med najpogosteje navedenimi državami izvora ponarejene hrane in pijače, zasežene na zunanjih mejah EU v letih 2019 in 2020.
Kaj lahko storijo potrošniki?
Kampanja EUIPO »Kaj je na vaši mizi?« potrošnikom ponuja praktične nasvete, kako se zaščititi pred ponarejenimi izdelki. Potrošnikom se močno priporoča, da kupujejo pri uradnih trgovcih in prek uradnih distribucijskih kanalov ter na uradnih spletnih straneh blagovnih znamk, da se izognejo ponarejenim izdelkom. Preverjanje označevanja izdelkov in njihovega porekla ter preverjanje certifikacijskih logotipov lahko pomaga potrditi verodostojnost izdelka. Potrošniki morajo zlasti paziti na uradne oznake geografske označbe EU, kot so ZOP, ZGO in ZTP, da se prepričajo o pristnosti izdelkov, ki jih kupujejo.
Pomembno je pazljivo pregledati embalažo in sam izdelek, saj so ponaredki pogosto slabo izdelani ali vsebujejo pravopisne napake. Pri preverjanju pristnosti izdelka lahko dodatno pomagajo orodja za preverjanje pristnosti, kot so QR-kode in hologrami. EUIPO je objavil vodnik po tehnologijah za boj proti ponarejanju in piratstvu, ki vključuje več kot 40 tehnologij, ki lahko pomagajo podjetnikom pri zaščiti njihovih blagovnih znamk.
Kot je razvidno iz poročil EUIPO, sta proizvodnja in distribucija ponarejenih izdelkov pogosto povezani z organiziranim kriminalom – dejavnostmi, ki ogrožajo zakonita podjetja, zdravje potrošnikov ter pomagajo financirati druge vrste hudih kaznivih dejanj, kot so trgovina s prepovedanimi drogami, pranje denarja, kibernetska kriminaliteta, goljufije in celo terorizem.
