Ana, najprej čestitke za vašo izjemno profesionalno pot. Točke in zmage nabirate kot za stavo, bližajo se Olimpijske igre in ste edina Slovenka, ki se lahko poteguje za udeležbo – kako blizu ste Parizu?
Res je, blizu sem, vendar se s tem resnično ne obremenjujem. Pomembna je dobra igra na turnirjih. Osredotočam se na vsak posamezni turnir, saj mi dobra igra prinaša točke. Če bom zbrala dovolj točk do sredine junija, bom na Olimpijskih igrah, … tako preprosto in hkrati zahtevno je.
Veliko predanosti in truda že od otroštva vlagata v svoje sanje. Začelo pa se je z božičnim darilom, s kompletom golf palic pri petih letih. Jih še hranite?
Na otroštvo in šport imam zelo lepe spomine. Moji začetki v golfu so bili predvsem zabava in sprehodi v naravi. Prvi udarci so bili z mamini palicami, svoje prve golf palice pa sem dobila pri petih letih, a jih žal nisem ohranila.
Športni laiki si zagotovo ne predstavljamo, koliko truda je treba vložiti v katerikoli šport. Še posebej v takšnega, ki na naših tleh ni tako zelo domač kot v tujini. Katere so po vašem mnenju največje zmote ljudi o golfu?
Predvsem to, da še vedno velja miselnost, da je golf šport za »stare » in »bogate«. Gibljem se predvsem v krogu profesionalnih golfistov in zanje je golf poklic. Veliko pa sem v stiku tudi z ljubitelji golfa, ki jim golf predstavlja rekreacijo in sprostitev. Razumevanje golfa v Sloveniji in ZDA je povsem drugačno, v Ameriki je golf predvsem šport in to množični. Glede na to, da se že vrsto let gibljem v tem okolju, se popolnoma strinjam z opredelitvijo, da je golf šport za vsakogar.
V vseh vaših izjavah se čuti notranjo moč in zdravo samozavest, željo po zmagi, željo biti najboljša. Ste bili vedno takšni ali vas je oblikoval prav šport?
Že od malih nog sem želela osvojiti vsako stvar, ki sem se je lotila, pa naj je šlo za šport, šolo ali ostale dejavnosti. Po vsej verjetnosti je šport in posebej golf mojo značajsko motivacijo in osredotočenost samo še bolj izpostavil.
Odločitev za študij v ZDA je bila samoumevna, zagotovo pa ne enostavna. Izbrali ste Univerzo Duke, tudi po nasvetu kolega Tima Gornika. Kaj pomeni takšen preskok v drugo državo, kulturo v vseh smislih: človeškem, finančnem, športnem – življenjskem?
Odločitev je bila res velika. Danes to še bolj vidim in jasno mi je, da je bilo za takšno odločitev potrebno veliko poguma. Spremenila sem okolje, kulturo in miselnost. Odločitev mi je prinesla veliko dobrega, predvsem možnost nadaljevanja študija na odlični univerzi in igranja golfa na najvišjem možnem amaterskem nivoju, zato se na spremembe ni bilo težko privaditi.
Profesionalna športnica ste, kot ste si želeli. To življenje, čeprav ste visoko in na lestvici med najboljšimi, ni enostavno. Kje so njegove slabosti, kje prednosti?
Poklicni šport je delo, ki ga zaradi načina življenja moraš imeti res rad. Veliko je odrekanja, potovanj, naporov, ampak vse to odtehta trenutek, ko dosežeš dobre rezultate. Zaradi turnirjev sem od doma pretežni del leta, imam pa zaradi tega možnost obiskati nove kraje in spoznati nove ljudi.
So ZDA že postale dom? Kaj vam je v tej novi domovini blizu, kaj tuje?
V Ameriko sem prišla s kovčkom in palicami za golf in si začela graditi svojo pot. ZDA mi nudijo izvrstne pogoje za delo in treninge, zato se mi ni bilo težko navaditi na življenje tukaj. Ustvarila sem si tudi zelo zanimiv krog znancev in prijateljev.
…pa vendar je tam doma golf, ker ste mu zapisani, boste tam verjetno ostali?
Življenje je polno presenečenj…
Morda še to – v ZDA se bližajo volitve. Vi ste nekdanjega predsednika Trumpa spoznali, ko ste bili kot članica zmagovalne ekipe univerzitetnega prvenstva na sprejemu v Beli hiši. Koliko vas zanima ameriška politika, kako razmišljate ob tej – precej nerodni izbiri – dveh močnih in precej starih egov?
To je tema, ki je sicer trenutno v ospredju v vsakdanjem življenju in medijih v ZDA, s politiko pa se ne ukvarjam.
Portorož, Istra, Slovenija – spet dom nekoč?
Morda pa res, vendar o tem danes še ne razmišljam.
Slovenija in golf – kakšne so možnosti in kaj bi bilo lepo, če…?
Spremljam dogajanje v domačem klubu v Lipici, kjer sem začela svojo pot in z veseljem ugotavljam, da je vedno več podmladka, ki trenirajo pod vodstvom mojega očeta Marina Belaca in ti mladi že dosegajo lepe rezultate na mladinskih tekmovanjih. Ko sem bila jaz majhna, sem bila edina mladinka v klubu.
