Leščur dobil ime Živka
Školjko je prvi našel njegov prijatelj in Iglića opozoril nanjo, potapljač pa je preveril, ali je veliki leščur še živ.
“Na namig kolega in prijatelja Igorja Miailovića sem se odpravil na območje Zečeva v Vrsi, kjer je Igor našel to odraslo pinno nobilis, največjo, kar sem jih videl doslej, odkar so začele izginjati,” je dejal potapljač.
Vrsi je majhno ribiško mestece, znano predvsem po tamkajšnjem zdravilnem blatu.
“Globina 2,2 m, temperatura morja 26 stopinj Celzija, njegova dolžina pa 24 cm nad dnom. Raste rahlo postrani,” je še zapisal Iglić in dodal, da je najbrž našel razpoko in je zato nagnjen.
Prijatelj Igor je predlagal, da jo poimenujeta Živka – ker je živa in v čast njegovemu profesorju, ki mu je bilo ime Živka.
Leščur se v hrvaščini imenuje periska in je torej samostalnik ženskega spola.
“Je zelo zdrava in se hitro odziva na dražljaje,” je zagotovil Iglić.
“Bog ji daj dolgo življenje in veliko potomcev, Igorju pa velika hvala, ker mu ni bilo težko večkrat potovati iz Zadra v Vrsi, da bi mi jo pokazal! Ko bi le bilo več takih Igorjev!,” je še
dejal Đani Iglić.
Izumirajoči velikan Sredozemlja
Veliki leščur (Pinna nobilis) je največja sredozemska školjka in endemit Sredozemskega morja. Večinoma naseljuje sedimentna dna z morskimi travniki in je bila zabeležena na globinah od 0,5 m do 60 m. V Jadranskem morju jo najpogosteje najdemo med 2 in 30 m globine. Zraste lahko do 120 cm in se pojavlja po vsem Jadranu. V ekosistemu igra pomembno vlogo kot morski filter, na njenih lupinah pa živijo številne vrste.
Tako na Hrvaškem kot pri nas v Sloveniji je veliki leščur strogo zaščiten.
Prepovedano je namerno lovljenje ali ubijanje, vznemirjanje, uničevanje, poškodovanje ali odstranjevanje njegovih razvojnih oblik, poškodovanje ali uničenje območij razmnoževanja ali počitka, pa tudi zadrževanje, prevoz, prodaja, menjava ali ponujanje v prodajo oziroma menjavo živih ali mrtvih osebkov.
Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN) je oktobra 2019 velikega leščurja uvrstila med kritično ogrožene vrste (CR).
Jeseni 2016 so na obali Španije zabeležili množičen pogin velikih leščurjev. Prva potrjena okužba v hrvaškem delu Jadrana je bila zabeležena le dobri dve leti in pol kasneje, maja 2019.
Od takrat se je bolezen hitro razširila po celotnem Jadranu (tudi slovenskem), kjer opažajo množična poginjanja zaradi bolezni.
Razlog za okužbe še neznanka
Točen razlog pogina velikega leščurja še ni znan.
Možen vzrok množičnega pogina je Haplosporidium pinnae, parazit iz skupine sporozojcev (Sporozoa), ki parazitira v tkivu plavuti, vendar ni bilo potrjeno, ali je to edini vzrok smrtnosti.
Življenjski cikel parazita je slabo poznan, vendar domnevajo, da se prenaša med leščurji, pri čemer višje temperature morja posebej v poletnih mesecih pospešujejo širjenje okužbe.
V letu 2020 je množični pogin prizadel vse države Sredozemlja, z umrljivostjo populacij, ki je ponekod dosegla tudi 100 odstotkov.
Do danes še niso odkrili učinkovite metode za preprečevanje pomora ali širjenja okužbe.
