Lovci lastnike psov pozivajo k izogibanju območju lovišča, saj bolezen ni ozdravljiva in zanjo ne obstaja cepivo, potek bolezni pri psih pa je izjemno hud in se praviloma konča s poginom.
Virus kroži med divjimi prašiči
Po podatkih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je naravni gostitelj virusa divji prašič. Druge živali, vključno z lisicami in psi, predstavljajo tako imenovano »slepo ulico« za virus, saj običajno poginejo, še preden bi ga lahko širile naprej.
Za ljudi virus ni nevaren
Psi veljajo za posebej dovzetne za okužbo, v Evropi je prav pri njih opisanih največ primerov bolezni. Najbolj ogroženi so lovski psi, ki pridejo v stik z okuženim divjim prašičem ali njegovimi izločki. V Sloveniji so bili primeri bolezni pri lovskih psih zabeleženi tudi v letih 2018 in 2023.

Hitro napredovanje bolezni
Pri psu se prvi znaki bolezni pojavijo od enega do desetih dni po okužbi. Sprva se pojavita neješčnost in zmanjšana aktivnost, nato pa se razvijejo živčni znaki, srbečica, oteženo dihanje, bruhanje, krvava driska, motnje ravnotežja in mišični krči.
Žival postane izrazito vznemirjena in občutljiva, lahko pride tudi do samopoškodb, na primer grizenja lastnega telesa. Bolezen se praviloma konča s poginom v 24 do 72 urah po pojavu simptomov, včasih pa pes pogine tudi brez vidnih znakov.
Kako se psi okužijo
Psi se najpogosteje okužijo ob stiku z okuženim divjim prašičem ali pri uživanju surovega mesa in notranjih organov uplenjene živali.

Prenos med psi doslej ni bil dokazan.
Ker virus kroži v populaciji divjih prašičev, strokovnjaki poudarjajo pomen previdnosti in biovarnostnih ukrepov, zlasti na območjih z večjo prisotnostjo divjadi.
Priporočila za lastnike psov
Strokovnjaki priporočajo:
izogibanje območjem, kjer je bila potrjena bolezen,
preprečevanje stika psov z divjimi prašiči in njihovimi ostanki,
ne hranite psov s surovim mesom divjadi,
preprečite stik z krvjo in notranjimi organi uplenjenih živali.
Občina Velike Lašče lastnike psov poziva k povečani previdnosti, saj lahko pravočasna zaščita in preprečevanje stikov z divjadjo preprečita tragične posledice.
Čeprav bolezen za ljudi ne predstavlja tveganja, ostaja resna grožnja za pse, zato je odgovorno ravnanje lastnikov ključnega pomena.




