Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pojasnili, da je impetigo gnojna okužba vrhnjega sloja kože. Impetigo povzročajo stafilokoki (Staphylococcus aureus) in/ali streptokoki (beta-hemolitični streptokok skupine A, Streptococcus pyogenes). Bolezen pa prepoznamo po pojavu mehurčkov in krast na koži, ki se lahko razširijo na različne dele telesa in na ljudi, s katerimi je oboleli v bližnjem, tesnejšem stiku.
Kot pojasnjujejo, se bolezen pogosteje pojavlja v vročih in vlažnih krajih. Spremembe na koži pa nastanejo na mestih predhodno poškodovane kože (npr. na mestih pikov žuželk, prask, manjših ran, odrgnin ipd.).
“Do okužbe običajno pride zaradi neposrednega stika z bolnikom ali posredno s prenosom preko okuženih predmetov na poškodovano kožo”, še pojasnjujejo na NIJZ. Ker impetigo ni prijavljiva bolezen, podatkov o impetigu na centru za prenosljive bolezni NIJZ ne spremljajo, zato smo informacije o domnevnem povečanju impetiga v zadnjem obdobju preverili v obalnih zdravstvenih domovih.
V Zdravstvenem domu Izola so nam odgovorili, da so bile bakterijske okužbe kože res v porastu. “Impetigo je tipična okužba, ki se pojavlja v poletnih mesecih in navadno z jesenjo upade, tako, da tudi mi opažamo, da je tovrstnih okužb v zadnjih dneh na srečo manj. V letošnjem letu so se okužbe nekoliko podaljšale v september in oktober, predvsem zaradi toplega vremena.
Letos smo prvič ugotavljali večji delež okužb, ki se niso dobro odzvale na lokalno zdravljenje, zato je bilo potrebno predpisati tudi sistemski antibiotik. Daljše zdravljenje je prispevalo k večji razširjenosti bolezni med populacijo, saj je impetigo nalezljiva bolezen in se prenaša s kontaktom«, je pojasnila Martina Soban, dr. med., spec. ped.
Na odgovore iz Kopra in Pirana še čakamo.
Kako lahko preprečimo nastanek bolezni in kako ravnati, če se okužimo?
Na NIJZ pojasnjujejo, da preprečevanje širjenja bakterij, ki povzročajo impetigo, temelji na skrbni osebni higieni. “Otroci z nezdravljenim impetigom ne smejo v vrtec ali šolo. V kolektiv se lahko vrnejo, ko se spremembe na koži zasušijo. V kolektiv se otrok z impetigom vrne lahko 48 ur po uvedbi sistemskega antibiotičnega zdravljenja, saj ni več kužen, kljub temu, da spremembe na koži še niso zasušene. Svetujemo, da so kožne spremembe pokrite”, dodajajo.
Sicer pa nezapleten impetigo zdravimo tako, da čistimo spremembe na koži in odstranjujemo kraste z uporabo obkladkov s fiziološko raztopino. Pri nezapletenemu impetigu lahko uporabimo še antibiotično mazilo (mupirocin). Antibiotično mazilo se na spremenjene dele kože nanese 3-krat dnevno, 7 dni. Pri bolnikih, pri katerih se je impetigo zelo razširil ali je prišlo do zapleta, pa je potrebno zdravljenje z antibiotiki v obliki tablet. Antibiotično zdravljenje je pomembno, da se prepreči možni kasnejši zaplet (vnetje ledvičnih čašic) in da preprečimo širjenje v ožjih skupnostih (vrtci, šole, družine).
