Medtem ko smo »običajni« ljudje po televiziji gledali prizore groze in vesoljnega potopa, so Zvezdan, njegov poveljnik Srečko Šestan in ostali pripadniki CZ, gasilci in drugi ohranili mirno kri in hitro, učinkovito in srčno hiteli pomagati ljudem. »Čeprav so katastrofe hude, prej veliko vadimo, da smo, ko nas pokličejo, utečene ekipe za pomoč,« mirno razlaga Zvezdan, ki je svojo poklicno pot po končani srednji tehnični šoli začel še v nekdanji skupni državi kot miličnik. Pridružil se je, da bi pomagal ljudem, vmes pa se je ves čas dodatno izobraževal. Ko je razpadla nekdanja skupna država, se je pridružil policiji. »Bil sem inšpektor za tujce, vendar mi ni bilo všeč, ko sem doživljal, da se lahko izmaže iz različnih situacij, kdor ima denar za odvetnika, zato sem se, star nekaj čez trideset let, prijavil na razpisano delovno mesto na Upravi za zaščito in reševanje v Kopru,« pripoveduje 62-letni Zvezdan in dodaja, da dobro zasnovani temelji civilne zaščite segajo še v nekdanjo skupno državo in se spreminjajo predvsem na tistem delu, ki zadevajo okoljske spremembe.
Dobro organiziran in utečen stroj
»Delo v glavnem poteka na lokalnem nivoju, preko gasilcev in štabov CZ, ki opravljajo osnovne fukncije, seveda pa so vsi primerno usposobljeni, kar poteka v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu, kjer sem tudi predavatelj. Ko pride do katastrofe, se aktivira državni načrt in potem iz katerega koli dela Slovenije pridemo na pomoč. Občinski štabi sporočijo, koliko ljudi je potrebnih in vse steče,« razlaga Zvezdan, ki je med prvimi hitel na pomoč na Koroško. Ni šel v Črno ali kam drugam na teren, temveč je pomagal svojemu regijskemu kolegu poveljniku pri organizaciji dela. Tokrat je bila situacija še posebej zahtevna, saj ne pomnijo tako obsežnih prizadetih območij, utrpelo je več kot pol Slovenije. »Najprej seveda obširno proučimo situacijo, kje in kako je potrebno pomagati, potem pa se lotimo koordinacije. Tokrat je bilo še posebej zahtevno, saj so bili prizadeti tudi številni gasilci, ki običajno pridejo na pomoč, pa so pomoč potrebovali sami, zato smo potrebovali nekaj časa, da smo tudi ugotovili, kdo bo lahko sodeloval, kdo je psihično sposoben, komu pa je treba pomagati,« razlaga Zvezdan in dodaja, da je glede na tako velik obseg nesreče potrebne veliko pomoči. Štirje telefoni so nenehno zvonili, ljudje so klicali na pomoč. Glede na to, da je bilo toliko vasi, mest in naselij odrezanih, so ljudje potrebovali res veliko. Organizirali so helikopterski prevoz hrane, medicinsko pomoč, potem pa je bilo treba skoordinirati še obiske »pomembnežev« celo z najvišjega evropskega vrha. »To so dodatne obremenitve. Tisti, ki ni poskusil, ne ve, kaj je to,« pravi Zvezdan, ki je med najbolj izkušenimi poveljniki v CZ in z najdaljšim stažem. Za svoje delo je lani prejel nagrado za življenjsko delo. Skromen možakar, ki se noče izpostavljati, temveč je vedno predan srčnosti, usposobljenosti in trdemu delu, pa prizna, da je vesel nagrade. Podelili so mu jo, ker je v več kot četrt stoletja pomagal pri vzpostavitvi konceptov odziva na nesreče, za katere so izdelani državni načrti zaščite in reševanja in jih uspešno razdelal na regijski ravni. »Na obali ni toliko možnosti za velike poplave, ujme in vetrolome, vendar pa obstajajo druge nevarnosti. Obremenjeni smo, če bi prišlo do velike nesreče na morju ali v pristanišču, tedaj bi nastala velika gospodarska in ekološka škoda, ki ne bi vplivala samo na prebivalce, temveč tudi na gospodarstvo in turizem. V malo manjši meri se kaj takega lahko pripeti pri rezervoarjih v Serminu … Ko katastrofa mine, hitro utone v pozabo. Veliko ljudi je pozabilo, kako smo bili lani zaposleni z največjim požarom v Sloveniji na Krasu, pa dostavo pitne vode s cisternami … To je živ organizem. Vsako leto pridejo kakšni nepredvideni dogodki,« razlaga Zvezdan, ki so mu mnogi hvaležni, da je toliko strokovnega znanja in pozornosti namenil skladišču naftnih derivatov na Serminu, Luki Koper in ob izgradnji predora Dekani in Markovec. Z Upravo za pomorstvo in Agencijo za okolje je sistematično vodil in usmerjal področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na morju in v obalnem pasu, aktivno je sodeloval v Operativni pomorski koordinaciji državnih organov ter v komisiji za nabavo ekološkega plovila Službe za varstvo obalnega morja.
Kako varni smo na obali
»Obala je po oceni ogroženosti na drugem oziroma tretjem mestu v Republiki Sloveniji. Obremenjeni smo tudi z industrijskimi nesrečami, kajti če pride do razlitja tankerja pred Luko Koper, je škoda primerljiva s to, ki je bila v poplavah. Po drugi strani pa se lahko zgodijo tudi druge naravne nesreče. Za to imamo izdelan sistem varstva pred naravnimi nesrečami, ki je povsod enak. Civilna zaščita v Piranu ali Lendavi deluje po enakem zakonu in z enako usposobljenimi ljudmi, zato tudi ni problem pomagati v drugi občini ali regiji. Seveda pa je odvisno tudi od poveljnikov, vodstva, pa tudi lokalne skupnosti. Včasih se smejimo ob mislih na vaje CZ, vendar so potrebne, kajti takrat se usposabljajo za kritične primere. Vsi člani štabov, tako občinski kot regijski, morajo skozi izobraževanje. Podajanje znanja je zelo kakovostno, poteka priprava na situacije, kaj čaka ljudi. Obenem pa se na teh izobraževanjih tudi spoznamo in spletemo prijateljske vezi, pa smo potem, ko pride do kakšnega dogodka ali nesreče, še bolj usklajeni.«
Aktivno naprej
Čeprav se mu po desetletjih dela in pomoči ljudem počasi bliža upokojitev, si lahko samo še želimo, da bi bil čim dlje (poklicno) aktiven. Da bo še naprej skrbel za razvoj Službe CZ za podporo in opravljanje posebnih nalog zaščite, reševanja in pomoči pri ekoloških in drugih nesrečah na morju, pri pripravi ocen tveganja za nesreče na morju in zmožnosti obvladovanja tveganja za nesrečo na morju, pri Pomorskem prostorskem načrtu Slovenije, Načrtu upravljanja z morskim okoljem in pri razvoju celostne pomorske politike. Kot regijski poveljnik CZ je uspešno vodil intervencije ter organiziral različne aktivnosti in vaje, hkrati pa bil aktiven na mednarodnem področju, tako s Hrvaško in Italijo kot regionalno in v institucijah Evropske unije. Te dni pa nima časa počivati, saj se mora še vrniti na Koroško, kjer jih čaka še veliko dela, predvsem pa tudi analiza, da bodo tudi v bodoče tako učinkoviti.
