“Telo poskuša vzdrževati stalno temperaturo, eden od načinov za to pa je potenje. Poleti se več potimo, zato lažje dehidriramo, kar lahko povzroči različne zdravstvene težave,” pravi dr. Sarah Ruff, družinska zdravnica v UNC Health v Chapel Hillu.
“Da bi se izognili dehidraciji, je pomembno piti dovolj vode, in če se ukvarjate s športom ali drugimi telesnimi dejavnostmi, boste verjetno morali nadomeščati elektrolite, kot so natrij, kalij in magnezij. V svoj načrt vadbe vključite odmore in poskrbite, da jih boste vzeli v senci ali v zaprtih prostorih.”
Že majhni napori so nevarni
To velja za vse, saj v hudih poletnih razmerah vsi tvegajo dehidracijo, toplotno izčrpanost in celo vročinsko kap, pojavijo pa se lahko tudi simptomi, kot so slabost in bruhanje, težave z dihanjem, omotica, zmedenost in glavobol. Pogosteje jih pričakujemo pri ljudeh s kroničnimi zdravstvenimi težavami, katerih težave se lahko, tudi če je bolezen dobro nadzorovana, v vročini poslabšajo. Za takšno poslabšanje se ni treba podati na posebno pustolovščino.
“Ko postane zelo vroče in ko je sonce še posebej močno, so lahko tvegane tudi običajne dejavnosti. Ljudje so izpostavljeni nevarnosti, tudi če se v vročini odpravijo v najbližjo trgovino ali lekarno. Že ta majhen napor lahko ogrozi njihovo zdravje,” poudarja zdravnik primarne zdravstvene oskrbe dr. Marvin Mina iz bolnišnice Cedars-Sinai v Los Angelesu.
Tukaj je nekaj zelo pogostih kroničnih stanj, pri katerih lahko izpostavljenost soncu in vročini povzroči poslabšanje. Sledijo nasveti za ljudi s kroničnimi boleznimi.
Bolezni srca
Vsako zdravstveno stanje, ki prizadene srce, lahko vročina in dehidracija poslabšata, saj pomanjkanje vode vpliva na volumen in krvni obtok krvi. To pomeni, da mora srce delati bolj intenzivno, da črpa kri po telesu.
»Ta povečana obremenitev srca lahko povzroči tudi srčni infarkt,« opozarja dr. Ruff. „Bodite previdni pri vadbi v vročini in ne pozabite, da lahko tudi opravila, kot je košnja trate v vročem vremenu, vplivajo na srce. Pijte veliko vode in bodite pozorni na simptome. Če jemljete diuretik, zdravila za visok krvni tlak ali zdravila za srčno popuščanje, imate lahko večje tveganje za dehidracijo, saj so ta zdravila namenjena spodbujanju uriniranja. Če preživite veliko časa na prostem, pijte veliko vode in bodite pozorni na znake dehidracije.”
Težave s pljuči
Medtem ko vaše telo poskuša vzdrževati normalno temperaturo v vročini, lahko začnete hitreje dihati, saj vaša pljuča poskušajo dobiti več kisika. V vsakem stanju, kjer je pljučna kapaciteta zmanjšana – pa naj gre za KOPB, emfizem, intersticijsko pljučno bolezen ali bronhitis – lahko hitrejše dihanje še oteži težko situacijo, ker morajo pljuča bolj delati.
“Če imate pljučno bolezen, se izogibajte odhodu ven v najbolj vročih delih dneva in se poskusite ohladiti ter piti veliko vode. V vročem vremenu lahko vlaga v zraku še oteži dihanje, saj lahko sproži simptome astme, zato morajo imeti bolniki vedno pri roki inhalator,” pravi dr. Ruff.
Ni neobičajno, da je kakovost zraka poleti na nekaterih območjih slaba zaradi požarov v naravi, dolgih sušnih obdobij itd. Zato preverite lokalne razmere, preden greste ven.
Glavoboli in migrene
Dehidracija lahko hitro sproži glavobole. Če običajno trpite za migrenami, boste morda opazili, da se poleti pojavljajo pogosteje.
“Nekateri ljudje so bolj občutljivi na spremembe zunanjega tlaka in vročine, zato če že veste, da so to sprožilci vaše migrene, poskusite ostati dobro hidrirani, lahko pa spijete tudi pijačo z elektroliti in ostanete v senci in tišini. Če morate vseeno ven, se zaščitite s klobukom, dežnikom in sončnimi očali s polariziranimi lečami. Vedno imejte pri sebi zdravila,” pravi dr. Ruff.
Tudi če vas ne boli glava, boste morda v vročini čutili, da počasneje in težje razmišljate. To je zanesljiv znak, da potrebujete vodo in umik v senco. Ko telesu primanjkuje vode, se izklopi ali pa v ozadje postavi funkcije, ki mu v tistem trenutku niso bistvene, kar lahko vpliva na hitrost mišljenja in kognitivne funkcije.
Da bi se izognili glavobolom, je najbolje poiskati mir in senco, piti veliko vode in jesti lahke obroke.
Sladkorna bolezen
Vročina in dehidracija lahko povzročita znatna nihanja ravni sladkorja v krvi, zato je za ljudi s sladkorno boleznijo izjemno pomembno, da ne zanemarjajo nadzora. Če ne pijete dovolj vode, se lahko raven sladkorja zviša; če vložite več energije za ohlajanje, se lahko raven sladkorja zniža.
“Visoke temperature lahko vplivajo tudi na to, kako telo uporablja inzulin, zaradi česar je sladkorna bolezen poleti bolj nepredvidljiva kot običajno. Morda boste morali prilagoditi svoja zdravila, zato bodite previdni in pogosto preverjajte vrednosti sladkorja,” svetuje dr. Ruff.
Težave s kožo
Zdravniki vsem svetujejo, naj uporabljajo kremo za sončenje vsakič, ko gredo ven, ne glede na to, ali je sončno ali oblačno, da se zaščitijo pred sončnimi opeklinami in zmanjšajo tveganje za kožnega raka. Poletne razmere negativno vplivajo tudi na obstoječa kožna stanja, na primer sončni žarki lahko sprožijo poslabšanje rdečice in izboklin pri rozacei, vročina pa lahko dehidrira kožo, kar stanje še poslabša. Povečano potenje lahko posledično sproži pojav aken.
“Po drugi strani pa mnogim ljudem, ki imajo ekcem ali kronično suho, srbečo kožo, toplota prinese olajšanje, kar pa lahko stanje poslabša, je pogosto prhanje ali umivanje. Več se potimo, zato se več umivamo. Zato ne pozabite po vsakem umivanju na kožo nanesti losjona in vlažilne kreme,” opominja dr. Ruff.
Možna je tudi alergijska reakcija na sončne žarke, ki se kaže kot rdeč izpuščaj in srbeča koža. Najboljša zaščita so kreme z zaščitnim faktorjem in oblačila, ki prekrivajo kritična področja.
“Nevarnostim niste izpostavljeni le na plaži ali bazenu. Ljudje so soncu najbolj izpostavljeni med rutinskimi dejavnostmi, kot sta vrtnarjenje ali sprehajanje psa,” opominja dr. Mina.
Avtoimunske bolezni
Toplota lajša simptome Raynaudovega sindroma, povečane in boleče občutljivosti na mraz, ki se pojavlja pri sklerodermi, možna pa je tudi pri Sjögrenovem sindromu, lupusu, revmatoidnem artritisu in nekaterih drugih avtoimunskih boleznih. Po drugi strani pa lahko neposredna sončna svetloba poveča utrujenost in bolečine v sklepih pri ljudeh z avtoimunskimi boleznimi. Priporočljivo je, da se pred soncem zaščitite s kremami z mineralnimi filtri (cinkov ali titanov dioksid) ter z nošenjem dolgih rokavov in hlač.
Pri multipli sklerozi in drugih boleznih, ki prizadenejo mielinsko ovojnico, se lahko nevrološki simptomi poslabšajo že z majhnim povišanjem telesne temperature. Pojav se imenuje Uhthoffov fenomen in se lahko pojavi v vročem vremenu, med vadbo, povišani telesni temperaturi zaradi bolezni, v savnah in vročih kopelih ter celo pri uživanju zelo vroče hrane ali pijače. Povišana temperatura upočasni ali blokira prevajanje živčnih impulzov, vendar natančen mehanizem ni razumljen. Ko se telesna temperatura normalizira, znaki in simptomi običajno izginejo.
Kaj svetujejo strokovnjaki
Predstavljamo vam nasvete, ki bodo ljudem s kroničnimi boleznimi olajšali vsakdanje življenje poleti. Podali so jih strokovnjaki iz organizacije Brain Inflammation Collaborative, neprofitne organizacije, ki si prizadeva za izboljšanje zdravljenja vnetnih nevroloških bolezni.
• Vedno bodite dobro hidrirani.
Poletno sonce in visoke temperature vas lahko izčrpajo in povzročijo izgubo vode, nekaterih hranil in elektrolitov. Poleg vode in »obogatenih« pijač vzdržujte njihovo zaželeno raven z uživanjem zadostne količine sadja in zelenjave – povečali boste zaloge vitaminov in mineralov v telesu ter hkrati ohranili hidracijo.
• Dobro se ohladite.
Včasih je tako vroče, da ventilator in dežnik nista dovolj. S seboj prinesite steklenico vode in ventilator na baterije ter razmislite o nakupu hladilnega jopiča.
• Zaščitite se pred UV-žarki in sončnimi opeklinami.
Ko ste zunaj, nosite sončna očala, svetla in svetla oblačila (ali oblačila, ki blokirajo sončne žarke, imajo UPF oceno) in klobuk s širokimi krajci. Ne izpuščajte nanosa in ponovnega nanosa zaščitnega faktorja. Sončne opekline lahko povečajo tveganje za toplotno izčrpanost in vročinsko kap.
• Preberite navodila za uporabo zdravil.
Preverite, ali katera zdravila, ki jih jemljete, poslabšajo simptome bolezni, povezanih z vročino, na primer nekateri antidepresivi lahko povečajo škodljive učinke vročine. Obvezno se posvetujte z zdravnikom in se seznanite z znaki bolezni, povezanih z vročino, kot so bolečine v prsih ali omotica. Pazite na svoje srce, saj vročina dodatno obremenjuje srce, zato si vzemite redne odmore, ohladite se, poiščite klimatiziran prostor, poskušajte se izogibati napornim dejavnostim na prostem in bodite pozorni na simptome, kot so povečana žeja, pomanjkanje potenja, bolečine v prsih itd.
• Zdravila shranjujte varno.
Če imate zdravila s seboj, jih shranite pravilno, saj lahko vročina vpliva na njihovo učinkovitost. Za nasvet o pravilnem shranjevanju se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
• Poslušajte svoje telo.
Vsakdo vročino doživlja drugače, zato se prilagodite potrebam svojega telesa. Če opazite kakršne koli nenavadne simptome, brez oklevanja poiščite zdravniško pomoč.
