Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je praksa, da klik na goljufivi oglas uporabnike preusmeri v investicijsko prevaro. Na tak način so bili lani Slovenci oškodovani za več kot 19 milijonov evrov, povprečni znesek oškodovanja pa je znašal več kot 27.000 evrov.
Spletni oglasi vodijo do prevar
Kot so opozorili na centru, so najpogostejši oglasi za goljufive investicijske sheme, ki se prek široko razpredenih oglaševalskih mrež umeščajo na različne spletne strani in medijske portale. Med njimi so tudi številni slovenski. Tovrstni oglasi se skrivajo pod različnimi obljubami o dobrem zaslužku z delom od doma in velikimi donosi brez tveganja. Investicijske prevare so po podatkih policije v preteklem letu Slovence oškodovale za več kot 19 milijonov evrov, pri čemer je povprečni znesek oškodovanj znašal več kot 27.000 eur.
Oglasi za goljufive investicijske sheme prednjačijo predvsem na omrežju Facebook, opozarjajo na centru za varno rabo spleta. V njih navadno zlorabijo podobe različnih znanih osebnosti in blagovnih znamk, z namenom prepričevanja in ustvarjanja legitimnosti.
Lažne spletne trgovine
Druga pogosta prevara, ki stoji za goljufivimi oglasi, so lažne spletne trgovine. Že nekaj let je prisoten trend lažnih trgovin, ki uporabljajo ime Slovenija, Slovenia ali Ljubljana. Tako zavajajo, da gre za slovenske trgovce ali slovenska predstavništva tujih blagovnih znamk. Tovrstne lažne trgovine so izjemno dobro optimizirane za iskalnike in jih uporabniki hitro najdejo že z nekaj ključnim besedami. Najdemo pa tudi številne Facebook oglase, ki zlorabljajo znane slovenske trgovce.
V zadnjih mesecih na centru opažajo tudi, da napadalci uporabljajo orodja generativne umetne inteligence, s katerimi ustvarjajo oglase. Prepričljivi teksti so napisani v lepi slovenščini, ustvarjene grafike pa vzbujajo vtis, da so posnete v Ljubljani. Celo slovensko zastavo dodajo v izložbo.
Vabijo v skrito naročnino
Tretja vrsta goljufivih oglasov na omrežju Facebook so oglasi, ki vodijo v t. i. prevaro s skrito naročnino. V prevari s skrito naročnino goljufi želijo od nas izvabiti številko kreditne kartice. V drobnem tisku pa ugotovimo, da se pravzaprav naročamo na neko trivialno storitev. Simbolični znesek v višini par evrov se po nekaj dneh spremeni v naročnino do 60 €, ki jo vsak mesec trgajo s kreditne kartice.
Glede na prijave, ki jih prejmejo na SI-CERT, se za presenetljivo uspešne izkažejo oglasi, ki obljubljajo mesečne avtobusne vozovnice za le nekaj evrov. Pogosti so tudi oglasi, ki za nizko ceno obljubljajo odprodajo starih zalog oblačil, pozabljenih kovčkov na letališču, gospodinjskih aparatov ali koles.
Platforme bi morale učinkoviteje ukrepati
Na centru poudarjajo, da je podjetje Revolut v zadnjem Poročilu o varnosti potrošnikov in finančnem kriminalu, ki je zaobjelo leti 2023 in 2024 in tudi uporabnike iz Slovenije, izpostavilo, da platforme podjetja Meta ostajajo največji vir prevar, prijavljenih Revolutu. Fintech podjetje, z več kot 50 milijoni uporabnikov, v poročilu poudarja, da se napadalci vse pogosteje obračajo na šifrirane platforme za izmenjavo sporočil (kot sta WhatsApp in Telegram), da bi izkoristili žrtve. Delež prevar, ki izvirajo iz teh platform, se je v drugi polovici leta 2024 močno povečal. Platforme podjetja Meta (Facebook, Instagram in WhatsApp) še vedno skupno predstavljajo 54 % vseh prevar, prijavljenih Revolutu.
Kaj sploh preostane uporabnikom?
Uporabnikom svetujejo, da vedno preverijo Facebook stran, ki stoji za Facebook oglasom, kadar ta izstopa po svojih obljubah. Kot najboljša vaba se izkažejo zelo nizke cene uveljavljenih blagovnih znamk, izjemni donosi pri investicijskih vlaganjih, delo od doma z visokimi zaslužki, razprodaje za le nekaj evrov ipd.
Uporabniki naj preverijo razdelek Vizitka, kjer bodo našli dva pomembna podatka, in sicer čas nastanka strani in lokacijo, kjer se nahajajo upravljavci strani.
Facebook strani, ki so nastale pred nekaj dnevi, imajo nekaj deset sledilcev, zgolj eno ali dve objavi, upravljavci strani so, npr. s Filipinov, obenem pa imajo aktivno množico oglasov, ne vzbujajo zaupanja. Uporabniki naj tudi preverijo komentarje ostalih sledilcev, kjer so očitni predvsem komentarji botov. Gre za številne umetno ustvarjene profile, ki so pod nadzorom goljufov in za katerimi ne stojijo resnične osebe. Njihove objave so spisane in objavljene prek vnaprej programiranih skript, vsi pa izjemno hvalijo nek izdelek ali investicijsko priložnost, so še zapisali na centru za kibernetsko varnost.
