Če bo prišla do nas ali ne – nanjo je treba biti v vsakem primeru pripravljeni. Afriška prašičja kuga se je pred tednom dni prvič (če izvzamemo Sardinijo) pojavila na italijanskih tleh in se naglih korakov širi. Potem ko so okužbo potrdili pri nekaj poginulih divjih prašičih v Piemontu in Liguriji (podobna žarišča beležijo v Nemčiji, Belgiji in nekaterih državah vzhodne Evrope – Poljski, Slovaški, Romuniji, Srbiji in Madžarski), se italijanska vlada pripravlja na sprejemanje nujnih ukrepov za njeno preprečevanje oz. zgodnje odkrivanje. Posebna medministrska delovna skupina, ki jo sestavljajo ministra za kmetijske in okoljske oz. zdravstvene politike ter zastopniki prizadetih dežel, so v petek sprejeli uredbo, da bi ustavili širjenje virusa s prepovedjo lova, razen tistega na divje prašiče seveda na okuženem območju na Apeninih.
PRISPEVEK ZA DVOJNO MREŽO
Že res, da nista Piemont in Ligurija za vogalom, vendar glede na hitro širjenje okužb in predvsem na nepregledno število divjih prašičev, lahko ta nadloga potrka tudi na naša vrata, meni predsednik Kmečke zveze Franc Fabec. »Italija nasploh ima velike probleme s številom divjih prašičev, ki se danes spuščajo celo na mestne ulice, kot se dogaja v Milanu ali v Rimu. Glede na to, da jih je vse več, se kuga širi, prav gotovo, če bi jih bilo manj, bi bil prenos težji.«
Predsednik KZ je opozoril, da je Dežela FJK glede nalezljivega pojava predvidela določene prispevke za zavarovanje domačih prašičev. Večina kmetov, ki redi prašiče, mora slednje zaradi smrada in muh rediti daleč od hiše – raje celo, če izven vasi. Poskrbeti mora za ustrezen »alternativni hlev«, zemljišče pa kajpak ograditi, da pujsi ne zbežijo. V primeru prašičje kuge pa so ravno ti rejci tisti, ki največ tvegajo, saj lahko njihovi pujsi ob ograji staknejo virus, če pridejo v stik z okuženim »divjim bratom«. Dežela je zato po veterinarskem nalogu predvidela postavitev dvojne mreže, se pravi dodatne z enometrsko razdaljo okrog že obstoječe, da bi bili prašiči povsem ločeni od tega, kar jih obdaja. »Problem je ta, da se na razpis za pridobitev prispevka prijavijo le kmeti, ki redijo nad trideset prašičev naenkrat. Na Krasu zakoljemo letno kakih 1500 prašičev, kar še zdaleč ni malo za naše območje, pa vendar še ne pomeni, da imajo vse kmetije naenkrat trideset prašičev v hlevu. Zato smo Deželo FJK prosili, naj spremeni pogoje za pridobivanje prispevka in naj zaščiti vse kmete, brez razlik, se pravi tudi te, ki redijo po deset prašičev. Ne gre pozabiti še enega nezanemarljivega dejstva: ko govorimo o Krasu, govorimo o neintenzivni reji prašičev,« je še spomnil.
SPODBUJANJE ODSTRELA
Izrednim razmeram pa bi se lahko izognili, ko bi pravočasno učinkovito ukrepali, se pravi, če bi prej zaustavili škodljivo razmnoževanje divjih prašičev. Fabec je v isti sapi dodal, da bo treba Deželo FJK ponovno pozvati, naj končno spodbudi odstrel divjih prašičev. »Sedaj je pravi trenutek, saj ob tem, da širijo okužbo so divji prašiči prav tisti, ki povzročijo največ škode po kmetijskih površinah.« Po Fabčevih besedah bi bilo treba poveriti lovcem večjo oz. bolj aktivno vlogo pri odstrelu divjih prašičev, tako kot tudi pristojni gozdni policiji. »Vemo, da je lov na divje prašiče zakonsko omejen, se pravi, da se lahko lovi le v določenih urah – štiri ure pred sončnim vzhodom oz. štiri ure po sončnem zahodu. Želimo si, da bi se podaljšalo čas za lov in to skozi vse leto, kot velja v sosednji Sloveniji, kjer je ravno zaradi teh težav lov na prašiče neomejen, to je 24 ur na 24, 12 mesecev v letu.« Na potezi je tačas Dežela torej, ki ji je Kmečka zveza že naslovila pismo z nujnimi zahtevami.
»STANJE JE NEOBVLADLJIVO«
Da jo nastala situacija zelo skrbi, je priznala Sidonja Radetič, ki vodi kmetijo v Medjevasi. Sama sicer ima prašiče v domačem hlevu, tako da so manj izpostavljeni morebitni okužbi, »nikoli pa ne veš,« je dodala. Sama redi vsakič po 18 prašičev, kar sploh ni malo. »Kdor jih ima zunaj, seveda je upravičeno lahko prestrašen, da jih po nepotrebnem izgubi.« Stvar pa lahko zadobi tudi širše razsežnosti, je namignila. Edino rešitev vidi v odstrelu, ki pa se ga politika iz sama ne ve, katerega razloga, izogiba. »Divjih prašičev je ogromno, ob vasi so preorali vse travnike. Stanje je danes neobvladljivo, morda je že celo prepozno, glede na hitrost, s katero se razmnožujejo. Groza in strah, res.«
SEKTOR JE TREBA ZAŠČITITI
Kljub temu, da ni podatkov o okužbah med italijanskimi domačimi prašiči, so na mejah Kitajske, Japonske in Tajvana, Srbije in Vietnama začasno prekinili uvoz mesa in suhomesnih izdelkov iz Italije, kar seveda ni spodbudno za sektor, ki ima vodilno vlogo na italijanskem kmetijsko-živilskem področju, je ugotavljal predsednik državne zveze Confagricoltura Massimiliano Giansanti, ki spodbuja k ohranjanju odprtih komercialnih poti, da bi se izognili krizi na trgu, saj vsak mesec mirovanja pomeni za sektor približno 20 milijonov evrov izgube. »Virus se po oceni strokovnjakov, premika s hitrostjo 3-5 km na leto, zato je treba čas za učinkovito ukrepanje nujno pospešiti, da se zaščiti sektor, ki je vreden 8,5 odstotka deželnega kmetijskega gospodarstva,« je dodal še vodja prašičjega področja pri deželni zvezi Confagricoltura David Pontello.
ZA ČLOVEKA NI NEVARNA
Afriška prašičja kuga je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Vse od leta 2014 se neustavljivo širi v državah Evropske unije kot tudi v Aziji in predstavlja eno največjih epizootij oz. nenadnih izbruhov in hitrega širjenja nalezljive bolezni pri živalih današnjega časa. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi, se pa njene posledice poznajo na gospodarski sliki države, najprej v samem kmetovem žepu, saj mora ob potrditvi okužbe zakladi vse svoje prašiče.
Sara Sternad
Primorski dnevnik
