Božič, praznik, ki praznuje rojstvo Jezusa Kristusa, po julijanskem koledarju oz. 7. januarja poleg Srbije praznujejo tudi v Belorusiji, Črni gori, Egiptu, Etiopiji, Gruziji, Kazahstanu, Makedoniji, Moldaviji in Rusiji.
Za pravoslavne vernike se božično praznovanje začne dan pred praznikom, 6. januarja, in se imenuje badnji dan. Na ta dan posekajo božično drevo: navadno mlado hrastovo ali češnjevo drevo, in ga prinesejo v hišo. Po tradiciji, ženske v hiši pripravljajo božične piškote, torte in posebne praznične jedi.
Na božično jutro, še pred zoro, zazvonijo vsi zvonovi v pravoslavnih cerkvah, verniki pa se odpravijo v cerkev k liturgiji. Eden od običajev v pravoslavni veri je, da na božično jutro pride v hišo poseben gost, ki po legendi predstavlja moža, ki oznanja Kristusovo rojstvo. Po verovanju je tisti, ki prinaša srečo v hišo na božič in vse naslednje leto.
Po njihovi tradiciji se na praznični mizi vedno najde pečeno jagnje ali svinjina. Poleg tega pa so na mizi pogosto tudi sarme, prebranec, koruzni kruh, pečene rdeče paprike s česnom in peteršiljem, suho meso, kajmak, sir. Pred prvim obrokom družina poje cicvaro, staro tradicionalno jed. Cicvara je slana omaka narejena iz masti, kajmaka in koruzne moke.
Božič je pri pravoslavcih eden najpomembnejših krščanskih praznikov, ki praznuje rojstvo Jezusa Kristusa. Osnovno sporočilo praznika je ljubezen, iz katere izhajata sreča in blaginja, ki si jo želimo.
