Pravoslavni božič je eden najpomembnejših krščanskih praznikov, ki ga pravoslavni verniki v Sloveniji in po svetu praznujejo 7. januarja. Čeprav vsi kristjani obeležujejo rojstvo Jezusa Kristusa 25. decembra, ta datum za vse ne pomeni istega dne. Razlika izhaja iz uporabe različnih koledarjev, kar pogosto odpira vprašanje, zakaj pravoslavni božič ni 25. decembra.
Julijanski in gregorijanski koledar – ključ do razlike
Čeprav vsi kristjani praznujejo božič 25. decembra, to za vse ne pomeni istega dne. Del pravoslavnih cerkva – med njimi verniki v Srbiji, Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Belorusiji in Gruziji. Slednji, še vedno uporablja ta starejši koledarski sistem, ki za današnjim gregorijanskim koledarjem zaostaja 13 dni. Zato božič praznujejo 7. januarja.
Po drugi strani so grška, romunska in bolgarska pravoslavna cerkev sprejele revidirani julijanski oziroma Milankovićev koledar, ki je praktično usklajen z gregorijanskim. Zato te cerkve pravoslavni božič praznujejo že 25. decembra.
Verniki v krogu družine zakurijo badnjake
Pravoslavni božič se ne začne šele 7. januarja, temveč se nanj verniki pripravljajo že dan prej, na badnji dan, 6. januarja. Ta dan ima poseben pomen in je posvečen pripravi doma, družine in srca na Kristusovo rojstvo.
V pravoslavnih cerkvah na badnji dan razdelijo badnjake – hrastove veje in slamo, ki simbolizirajo toplino, svetlobo in življenje. Badnjak spominja na ogenj, ki so ga po izročilu pastirji zakurili v betlehemskem hlevu, da bi ogreli novorojenega Jezusa.
Blagoslovljene badnjake verniki odnesejo domov, kjer jih zvečer ob molitvi tudi zažgejo. S tem se simbolično zaključi čas pričakovanja in začne praznovanje pravoslavnega božiča.
Bogoslužja in božične liturgije
Na večer pred pravoslavnim božičem, 6. januarja, se številni verniki udeležijo večernih bogoslužij, ki se v cerkvah pogosto začnejo ob 18. uri. Osrednji del praznovanja predstavlja polnočna božična liturgija, ki simbolizira Kristusovo rojstvo.
Na sam praznični dan, 7. januarja, sledi še jutranja božična liturgija, ki dodatno poudari veselje, mir in pomen skupnosti v pravoslavni veri.
Post, badnjak in bogata praznična miza
Priprave na pravoslavni božič trajajo več tednov in vključujejo božični post, ki se zaključi na badnji dan. Post ima pomembno duhovno vlogo, saj vernike spodbuja k zmernosti, molitvi in notranji pripravi na praznik.
Po polnočni liturgiji in na božični dan sledi praznično družinsko kosilo. Na mizi se pogosto znajdejo česnica, svinjina ali odojek, sarme, ribe, kruh, orehi, suho sadje in tradicionalne sladice. Hrana ima simbolni pomen obilja, blagoslova in hvaležnosti.
Jedilnik se razlikuje glede na družinsko in regionalno tradicijo, vendar je skupna nit pravoslavnega božiča vedno skupnost, delitev in veselje.
Pravoslavni božič kot praznik miru in skupnosti
Pravoslavni božič praznuje tudi veliko prebivalcev Slovenije. Na ta dan verniki v ospredje postavljajo vrednote miru, sožitja, medsebojnega spoštovanja in povezanosti družine.
Praznični čas se s tem še ne zaključi. Pravoslavnemu božiču sledi tudi pravoslavno novo leto 14. januarja, ki po julijanskem koledarju zaokroža praznovanje in podaljšuje občutek praznične topline v januar.
