Prebilič o padlem referendumu glede JEK2: “Slovenska politika je v ponedeljek bankrotirala”

Parlamentarne stranke so si enotne v podpori predlogu za preklic posvetovalnega referenduma o drugem bloku krške nuklearke (Jek2). Prva je s tem predlogom v javnost prišla SDS, ki ji v koaliciji sicer očitajo, da je glavna protagonistka pri razpisu referenduma. Pravna pot umika referenduma bo v DZ predstavljena v torek.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Iz SDS je včeraj odjeknilo, da predlagajo preklic posvetovalnega referendum o izvedbi projekta Jek2, ki ga je DZ potrdil za 24. november. Po besedah poslanca Zvonka Černača bi imelo odločanje v danih razmerah dolgoročne negativne posledice za državo in ljudi ter bi povzročilo veliko škodo.

Kot je pojasnil, je politično delovanje v zvezi s tem projektom oz. verodostojnost pred začetkom uradne kampanje glede referenduma močno omajano. Referendumsko vprašanje se je zmanipuliralo, vladajoča koalicija, ki nosi največjo odgovornost, pa ni enotna, je poudaril.

Do danes po poslančevih besedah volilnega računa še vedno ni odprla nobena od treh koalicijskih strank. V SDS so to naredili, a bodo račun zaprli, je napovedal in koalicijo pozval, da prekliče referendum.

Podpora umiku referenduma o JEK2

To se je nato tudi zgodilo. Zvečer sta pred novinarje stopila minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ter vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič, ki sta pojasnila, da stranka podpira umik referenduma.

Kumer je sicer ob tem ravnanje SDS označil za zavajanje ljudi. Kot je spomnil, so prav v SDS januarja podali pobudo za posvetovali referendum, premier Robert Golob pa da je potem z namenom doseči nacionalni konsenz uspel poenotiti politične stranke.

Gibanje Svoboda se bo zdaj po ministrovih besedah vrnilo k prvotnemu načrtu, da se novembra pripravi izhodišča za zakon v zvezi z Jekom 2. Proces priprave zakona bo omogočal tudi sodelovanje javnosti, prav tako bo ta lahko pozneje odločala o sami investiciji, je napovedal. “S tem bomo zagotovili maksimalno možnost transparentnosti in pa seveda tudi zagotavljali demokratični proces,” je sklenil.

Vrstijo se odzivi

Poslanska skupina SD je včeraj že vložila zahtevo za sklic kolegija predsednice DZ, ki bi razpravljal o tem, kakšne so možnosti za preklic posvetovalnega referenduma o Jek2, je včeraj novinarjem v DZ dejala podpredsednica SD Meira Hot.

Nataša Sukič iz Levice je medtem ponovila, da v njihovi stranki že ves čas nasprotujejo izvedbi referenduma. Glede včerajšnjega preobrata s strani SDS je dejala, da so se v trenutni zagati v veliki meri znašli ravno zaradi te stranke.

Da je v trenutnih okoliščinah z izvedbo referenduma bolje počakati, so ocenili tudi v NSi. “Razprava o uporabi jedrske energije mora sloneti na preverljivih dejstvih in mnenjih strokovnjakov s tega področja. V Sloveniji pa je v zadnjih nekaj tednih razprava zašla s poti, ki bi omogočala objektiven in argumentiran pogled na uporabo in varnost jedrske energije,” so zapisali v stranki.

Iz Bruslja se je oglasil evroposlanec Vladimir Prebilič, ki je še enkrat ugotovil, da je edina valuta politika njegova kredibilnost in da je slovenska politika v ponedeljek bankrotirala.

Prebilic
Srecanje za novinarje pred drugim oktobrskim plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta, ki bo od 21. do 24. 10. v Strasbourgu.
Evropski poslanec Vladimir Prebilic (Zeleni).

Nestrinjanje z izvedbo referenduma je včeraj vnovič izrazila tudi nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek. Ocenila je, da predlagatelji referenduma o Jeku 2 volivce postavljajo pred zgodbo, ki je “polna zavajanj in resnih manipulacij”, pa tudi, da je referendumsko vprašanje najbolj vzorčen primer sugestivnega vprašanja, ki vprašanemu že v vprašanju vsiljuje odgovor, kako naj glasuje.

Pravno pot umika referenduma bo jutri predstavila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.

Dekan ljubljanske pravne fakultete Miro Cerar pa je danes za STA že ocenil, da je mogoče referendum preklicati. A le v primeru, da se to stori še pred pričetkom referendumske kampanje in na način, da se kako drugače ne poseže v pravico državljanov do referenduma, je podčrtal.

To bi DZ lahko storil z enakim aktom, kot je bil ta, s katerim so referendum razpisali, in z enako zahtevano večino poslanskih glasov. Hkrati pa bi morali ugotoviti še obstoj zelo utemeljenih razlogov za preklic referenduma, je dodal Cerar.

Sicer pa je časnik Dnevnik danes objavil oktobrsko anketo Vox populi, po kateri bi gradnjo Jeka 2 podprlo 59,4 odstotka vprašanih, potem ko je bila podpora januarja 68,6-odstotna. Odgovarjanje na dejansko referendumsko vprašanje je prineslo več neopredeljenih. Da nimajo dovolj informacij o gradnji Jeka 2, je odgovorilo več kot 64 odstotkov vprašanih.

Državljani bi se morali o izvedbi projekta Jek 2 izreči na posvetovalnem referendumu 24. novembra, referendumska kampanja pa bi morala steči v petek. Med glavnimi dilemami v javnosti je bilo vprašanje izjemnega obsega investicije v novo nuklearko – ta po izkušnjah iz tujine pogosto preseže ocenjeno vrednost. Po zadnjih podatkih je celoten strošek izgradnje Jeka 2 brez stroškov financiranja ocenjen na med 9,6 in 15,4 milijarde evrov.

Mediji so v zadnjem obdobju poročali o več negativnih zgodbah v zvezi z Jekom 2 in referendumom o njem. TV Slovenija je minuli teden med drugim predvajala posnetek neformalnega dogovarjanja politikov glede vrstnega reda sprejemanja resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije in odloka o razpisu referenduma o Jeku 2, ki naj bi bil v nasprotju z mnenjem zakonodajnopravne službe DZ.