Kot so povedali, je bila 1. avgusta 1931, v Genovi splovljena največja italijanska potniška ladja, ki je našla svoje zadnje počivališče 8. septembra 1944 leta, med Izolo in Koprom, le 200 m od obale, na ovinku imenovanem Giro Carozze.
»Oznaka lokacije, ki nam je bila še pred nedavno dokaj neznana, je z besedami: »Daj, dobimo se pri reksu. Gremo do reksa.« dobila pomen, ko sem, vsaj jaz, v 90′ letih, z Marjanom Kraljem govorila o ladji Rex. Starejša populacija je bila s tem seznanjena že veliko prej«, je poudarila Mojca Ferle.
Ladja je bila ogromna in mogočna, na krov je sprejela z osebjem vred, skorajda 3.000 gostov. Dolga je bila 268 metrov. Si predstavljate, kako ogromna je bila?
Na zadnji seji v Izoli so svetniki liste Ponosni na Izolo predstavili pobudo, ki se nanaša na ladjo Rex.
»Naša pobuda je, da bi se te glamurozne gospe čezoceanke, imenovane Rex, spomnili, ne le ob potopu, kot je za slovenske praznike značilno, ampak tudi ob okrogli 90-letnici »rojstva« in morda izkoristili priložnost in se kot turistično mesto spromovirali tudi na tak način. Morda celo v sodelovanju s sosednjim mestom. Enkrat, ali pa večkrat je bilo že omenjeno, da bi lahko na lokacijo, kjer je Rex nasedel, postavili lupino odslužene ladje in morda na njej zgradili-uredili prireditveni prostor. Odličen začetek bi lahko bila tudi postavitev nekega uradnega skromnega obeležja, ki bi ga postavili na obrežju in bi označevalo najbližjo lokacijo Rexa (tam kjer je zdaj rdeča skala s ploščico npr.). Dogodek bi pospremili s širše zastavljeno prireditvijo«, so še zapisali.
