Ali so potrebni? Žal zelo pogosto, saj redkokdo uspe s prehrano zaužiti zadostne količine vseh vrst hranil, ki jih naše telo potrebuje. Prehrana bi morala biti raznolika, z veliko zelenjave, nemalokrat pa nam morda kakšno živilo ni všeč ali se nam zdi zamudna priprava doma ali ga drugi družinski član ne mara ali ne sme zaužiti zaradi intolerance in ga zato ne pripravimo zase in ostale družinske člane …, skratka razlogov je veliko, posledica pa pomanjkanje enega ali več hranil. Sodobna prehrana je močno predelana, zato prinaša veliko nevarnosti pomanjkanja hranil, s tem pa tudi slabo počutje in bolezni. V okolju je vse več kemikalij, ki jih mora telo razstrupiti, za kar potrebuje večjo količino hranil. Osiromašena in z umetnimi gnojili obogatena zemlja, na kateri se goji hrano, je tudi težava, pa tudi njeno daljše potovanje osiromaši hranila.
Potreba po hranilih je ob telesni aktivnosti večja, prav tako med boleznijo in nosečnostjo. V posameznih letnih časih bi bilo dobro določena hranila zaužiti v večjih odmerkih/količinah, posebej jeseni, ko pričnejo krožiti virusi in bi bilo dobro ojačati imunski sistem, a prav v tem obdobju imunski sistem pogosto oslabi, saj ne zaužijemo več toliko sadja in zelenjave kot poleti in sonce nima več učinka tvorbe D vitamina v našem organizmu. Obenem se začne šola in vse aktivnosti ob njej, kar je stresno tako za otroke kot za starše, stres pa je eden od krivcev za poslabšanje imunskega sistema.
Pomemben dejavnik pri izbiri prehranskih dodatkov je tudi kakovost in učinkovitost le-teh, ki je močno pogojena z obliko vsebovane učinkovine. Podjetja za prehranske dodatke pogosto uporabljajo manj kakovostne in cenejše sestavine, ki pa niso tako učinkovite ali se ne absorbirajo v celoti v naše telo. Preverimo lahko z branjem sestavin in poznavanjem le-teh. Primer je magnezij. V prehranskem dopolnilu je pogosto najti obliko magnezijev oksid, ki je cenovno ugoden, vendar se zelo slabo absorbira v telesu (le okoli 10 %). Velik del prehranskih dodatkov so ekstrakti zelišč in drugih rastlin. Kadar pa ekstrakti niso standardizirani, ne vemo, koliko učinkovine je dejansko v dopolnilu. Možno je tudi, da je v vsaki seriji drugačna količina sestavine. Standardizacija dvigne kakovost prehranskega dopolnila, navaja pa se v % učinkovine v ekstraktu. Na primer pri prehranskemu dopolnilu s Kurkumo, ki vsebuje 2-5 % kurkuminoidov, mora dobro prehransko dopolnilo vsebovati 95 % ekstrakta kurkuminoidov in to je v deklaraciji razvidno kot Kurkumin 95 ali Kurkumin ekstrakt, standardiziran na 95 % kurkuminoidov.
