Sprva so varnostne predpise določali nepisani običajni zakoni, ki so kasneje postali dokumentirani. Pomorske države, kot so Anglija, Francija, Nizozemska in Španija, so bile odvisne od trgovine. Britanski imperij je imel ogromno trgovsko mornarico, ki je letno izgubljala več kot 2.000 ladij. Ta izguba je pritegnila pozornost britanske zakonodajne oblasti, kar je privedlo do prvega preiskovalnega odbora britanskega parlamenta 1860. Namen preiskave je bil izboljšati varnost, ne pa kaznovanje krivcev. Prelomnica v preiskavah pomorskih nesreč je bila katastrofa ladje »Titanic« 1912. Ta nesreča je vzpodbudila ustanovitev Mednarodne pomorske organizacije (IMO) in sprejetje Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju (konvencija SOLAS), ki je povečala varnost na morju. Ta je zahtevala, da države vodijo preiskave pomorskih nesreč, da bi lahko razkrile regulativne pomanjkljivosti. Kodeks o preiskovanju pomorskih nezgod in incidentov določa smernice za preiskovalce in vključuje določbe konvencije SOLAS, Mednarodne konvencije o tovornih črtah in Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja z ladij.
Pomorska nesreča pomeni vsak dogodek na ladji ali v zvezi z ladjo, kjer oseba umre ali utrpi hudo telesno poškodbo, povezano z delovanjem ladje, padca z ladje med delovanjem, izgube ali domnevne izgube ali zapuščenosti, poškodovanosti, naseda, nesposobnosti za plovbo, trka, povzročene premoženjske škode zaradi delovanja ladje ali onesnaženja okolja zaradi poškodbe ali delovanja ladje.
Slovenija je mednarodne in zahteve Evropske unije prenesla v Pomorski zakonik in Uredbo o preiskovanju pomorskih nesreč. Pomorski zakonik med drugim določa, da namen preiskovanja ni ugotavljanje odgovornosti, temveč ugotavljanje vzrokov nesreče, preprečevanje ponovitve in izboljšanje varnostnih standardov.
Služba za preiskovanje pomorskih nesreč in incidentov je bila ustanovljena 16. januarja 2013 in deluje v okviru Ministrstva za infrastrukturo. Pristojna je za vodenje preiskav o pomorskih nesrečah, v katere so vključene ladje, ki plujejo pod slovensko zastavo, nesreče do katerih pride v notranjih morskih vodah ali teritorialnem morju Republike Slovenije, kakor tudi nesreče, ki zadevajo druge pomembne interese Republike Slovenije ne glede na zastavo države ladje. Sedež službe, ki ima dva preiskovalca, je v Izoli. Preiskovalec opravlja poleg nalog preiskovanja pomorskih nesreč in incidentov tudi preiskavo delovnih nesreč v koprskem tovornem pristanišču, če so te povezane z delovanjem ladje ali ladijskimi operacijami. Odgovoren je za preiskave, analizo vzrokov, predlaganje ukrepov in objavo varnostnih priporočil.
Upoštevati mora navodila IMO o pravičnem obravnavanju pomorščakov in zagotavljati, da preiskave izpolnjujejo nacionalne in mednarodne predpise. O pomorskih nesrečah mora obveščati Evropsko komisijo in ji posredovati podatke, pridobljene s preiskavami, ter obvestiti bodisi državo zastave ladje, obalno državo in druge države, katerih državljani so bili prizadeti. Preiskave pomorskih nesreč in predložitev poročil so pomembne zaradi izpolnjevanja mednarodnih obveznosti, analize varnostnih vprašanj in zagotavljanja tehnične pomoči. V zadnjem letu je bilo v slovenskem morju in v koprskem tovornem pristanišču zabeleženih 11 dogodkov. Med temi so bili trije resni, en manj resen ter 7 incidentov. Od tega je bilo preiskovanih 6 primerov. Vsi podatki o dosedanjih preiskavah so dostopni na spletu (preiskovanje pomorskih nesreč in incidentov | GOV.SI)
Preiskava pomorskih nesreč je bistvena za izboljšanje pomorske varnosti, varovanje okolja in zagotavljanje skladnosti z mednarodnimi standardi. Vključuje usklajeno prizadevanje nacionalnih in mednarodnih organov, ki sledijo strukturiranim postopkom, da se iz preteklih incidentov naučimo in preprečimo prihodnje nesreče. V Evropi imajo odločilno vlogo organizacije, kot je Agencija za pomorsko varnost (EMSA), ki zagotavlja tehnično strokovno znanje in operativno pomoč za izboljšanje pomorske varnosti, pripravljenosti in odzivanja na onesnaženje ter pomorske varnosti, pri usklajevanju teh prizadevanj in zagotavljanju, da pomorske dejavnosti ostajajo varne in trajnostne.
Pripravil kap. Vladimir Vladović
