Ob zaključku projekta »Vzpostavitev razvojnega in učnega centra slovenske Istre« na Purissimi – KZ Agraria in razglasitvi zmagovalcev natečajev »NAJ AGRO IDEJA« za mlade in likovnega, literarnega ter fotografskega natečaja »Lokalno pridelano in na domači mizi postreženo« za šole, so v prekrasnem Mediteranskem vrtu Purissima organizirali novinarsko konferenco, na kateri so predstavili dosežke in namen projekta. Na koncu so razglasili nagrajence natečajev in jih podelili priznanja in zabojček s sadjem.
Direktor podjetja Agraria Koper Nikola Šavle je dejal, da so glavni nosilec kemtijstva v slovenski Istri in da želijo ta status ohraniti tudi v prihodnje. »Ne samo ohraniti, želimo ga krepiti, kar bomo dosegli s sodelovanjem z univerzo in strokovnim delom«, je poudaril. Izpostavil je, da je pomembno, da kmetijstvo deluje v smeri delovanja modernega človeka, kar njihov center nedvomno je.
Patricija Pirnat, vodja proizvodnje KZ Agraria Koper je ob tem dejala, da je glavni cilj centra prenos znanja ter prenos dobrih praks. »Pri tem ostajamo zvesti tradiciji«, je izpostavila. Ker želijo navdušiti mlade nad kmetijstvom organizirajo veliko delavnic z osnovnimi šolami. »eden izmed naših glavnih ciljev je, da povemo mladim, kako postati mlad slovenski kmet«, pojasnjuje Pirnatova. Njihova želja je, da prav tako predstavijo potrošnikom, da Istra ni samo spalni turizem, temveč veliko več od tega. Pri njihovem delovanju se skušajo usmeriti v to, kaj pridelovalci potrebujejo, oziroma kaj je tisto, kjer jim lahko kar najbolje svetujejo. Ena izmed idej so bila zelišča, saj vemo, da so v Istri težave z vodo, zelišča pa ne potrebujejo veliko vode.
Nadalje se je Dunja Bandelj, iz Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Univerza na Primorskem dotaknila še testnega polja smilja. Laški smilj je zelo popularen v kozmetični indusgtriji in deluje celo protivnetno. Zaradi pozitivnih kozmetičniih učinkov, predvsem anti age učinka, dosega na trgu visoko ceno. V Sloveniji v naravi smilja ni več. Zato so sami vzgojili preko 2000 sadik in pripravili tri poskusne nasade. »Opazovanja v nasadu so privedla do spoznanja, da imamo genetsko različne sadike laškega smilja z zelo različnih potencialom za sintezo eteričnega olja in drugih biološko pomembnih molekul. Rastline so sedaj v fazi nadaljnega raziskovanja«, je povedala Bandljeva.
Projekt Vrt Purissima je omogočil, da smo v slovenski Istri pridobili sadilni material laškega smilja kontroliranega izvora, ki je dragocen vir za nadaljne potrebe razmoževanja in vzpostavljanja novih nasadov, hkrati pa so s pomočjo projekta vzpostavili tudi temelje za vsa nadaljnja raziskovanja učinkovitosti bioloških seswtavin na zdravje človeka, kar je velika dodana vrednost pri razvoju novih produktov in poslovnih priložnosti za pridelovalce.
