“Spoštovane državljanke in državljani, Slovenke in Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu,
dan upora proti okupatorju je praznik spomina in razmisleka. O preteklosti, bodočnosti, predvsem pa o nas samih in naši nravi.
Vojne se ne razplamtijo čez noč. Vojne so v nas in med nami. Hrani jih vsaka, še tako bežno izrečena ali lahkomiselno zapisana beseda, ki žali, ponižuje ali razdvaja. Zato je prav, da vsak od nas prispeva svoj delček v mozaik sožitja in odprtosti, na katerem skušamo graditi državo.
Ampak, ne slepimo se. Vedno bodo močnejši in šibkejši. Tako narodi, kot interesi. Tudi Slovenci smo se doslej vsakih nekaj desetletij znašli v položaju, ko smo si morali izboriti svojo pravico. Naivno bi bilo pričakovati, da so pred nami zgolj brezskrbna leta moderne družbe.
Še vedno bomo prihajali v položaj, ko se bomo morali upreti črno-belim interpretacijam sedanjosti in zgodovine. Notranjim in zunanjim. Takih, ki ne spoštujejo dejstev, pač pa z njimi manipulirajo. Te zle silnice lahko premaga zgolj družba, ki je dovolj odprta, da so v njej jasno slišana vsa mnenja. Tudi tista, ki so morda diametralno nasprotna od naših, a vendarle pomembno plemenitijo in zaokrožujejo javno razpravo.
Naj še spomnim, da bomo prihodnje leto prav v tem času praznovali dvajseto obletnico našega vstopa v Evropsko unijo. Slovenija v tem času ni postala le enakopravna, temveč aktivna in pomembna članica zveze, ki v teh težkih časih dejavno prispeva k prizadevanjem za ponovno vzpostavitev miru in stabilnosti na stari celini.
Dovolimo torej preteklosti, da nas navdihuje z dobrimi zgledi. Že dediščina Slovenk in Slovencev, ki so v času osamosvojitve znali izkoristili zgodovinsko priložnost, nas uči, da je včasih potrebna odločnost. In da sta demokracija in svoboda vrednoti, ki ne smeta poznati meja.
Iskrene čestitke ob dnevu upora proti okupatorju. Naj nam zgodovinsko sporočilo tega dne pomaga graditi prihodnost.”
