Fakulteta za Management in Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem bosta predvidoma februarja pričeli z izvajanjem pedagoških in raziskovalnih aktivnosti v prenovljeni stavbi nekdanje Industrijske kovinarske šole Koper. Stavbo, ki je bila zgrajena v času razcveta koprske industrije, je v celoti prenovilo domače gradbeno podjetje Makro 5 gradnje d.o.o.
Prenova je temeljila na posodobitvi obstoječih prostorov, ki bodo še naprej služili izobraževanju. Projektanta Brigita Strmšek in Erik Stojanović Kocjančič iz koprskega projektivnega biroja Architecta d.o.o. o zasnovi objekta ter o tem, kaj se je pri prenovi ohranilo. »Objekt smo zasnovali iz dveh volumnov. Severni del objekta se je rekonstruiral, temelji so se ojačali, dodale so se nove armiranobetonske stene, uvedle so se nove medetažne konstrukcije, izvedlo se je požarno stopnišče in dvigalni jašek. Obstoječe kasetirane medetažne konstrukcije nismo odstranili, sestavljena je iz ferjanovih nosilcev in montažnih polnil, temveč smo jo uporabili kot opaž za nove plošče. Južni del obstoječega objekta je bil slabše ohranjen. Med gradnjo se je ugotovilo, da je bil celo večkrat prizidan in nadzidan, kvaliteta izvedbe je bila slabša kot na severni strani, zato se ga je skoraj v celoti izvedlo na novo. Severni in južni del objekta sta konstrukcijsko dilatirana in funkcionalno povezana. V pritličju so umeščene predavalnice, sanitarije in servisni prostori, v 1. nadstropju so umeščeni kabineti za pedagoško osebje in referat, v 2. nadstropju se nahajata dekanat in uprava. Manjši del objekta je podkleten. V kleti so organizirani tehnični prostori.
V objektu je ohranjen del tlakovanja značilnega za objekte grajene po II.svetovni vojni – črni terazzo na stopnišču. Prav tako smo ohranili obstoječi konstrukcijski raster, ki se odraža v členitvi fasade proti Luki Koper, s čimer deluje objekt “domače” tudi v novi preobleki.«
Nadzor nad izvajanjem sta opravljala g. Stane Hribar in g. Tomaž Hribar iz podjetja Proctor d.o.o.
Makro 5 gradnje so se hitro in učinkovito spoprijele z izzivom prenove
Po dobrega pol stoletja je tako nekdanji STŠ dobil novo podobo, ki jo je v celoti izvedlo gradbeno podjetje Makro 5 gradnje d.o.o. Podjetje, ki uspešno deluje že trideset let in temelji na kakovosti storitev, inovativnih sodobnih pristopih gradnje in odgovornosti do okolja. Direktor Igor Hvastja pojasnjuje, da je vpetost v lokalno okolje in s tem možnost izvedbe gradbenih del na objektih, ki spodbujajo družbeni razvoj med drugim velikega pomena za udejanjanje mladih v inženirski stroki. »Želimo si, da bi tehnično izobraženi mladi preko takšnih projektov, ki se odvijajo v domačem okolju, videli priložnost za karierni razvoj. Prav tako pa z izpeljavo zahtevnih projektov na Obalo privabljamo strokovnjake od drugod,« še dodaja direktor. Podjetje za razvoj ustreznih kadrov že skrbi s štipendiranjem dijakov in študentov gradbenih smeri v Ljubljani in Mariboru, z letošnjim letom pa uvaja štipendije tudi za študente Fakultete za Management Univerze na Primorskem.
Vodja gradbišča Miha Zadel je z ekipo strokovnih sodelavcev uspešno krmaril med izzivi, ki jih je prenova objekta prinašala. »Izkušnje iz dosedanjih projektov so mi bile v veliko pomoč predvsem z vidika organizacije dela. Prenova objekta v strnjenem mestnem jedru nam je onemogočala normalen dostop z gradbeno mehanizacijo in ureditev gradbišča. V zaključni fazi je sodelovalo preko 70 delavcev različnih strok, ki so s svojo strokovnostjo in pripadnostjo sledili zahtevam projekta.«
Zadel pojasnjuje, da je največji izziv predstavljalo sprotno prilagajanje projekta
Velik izziv je izvajalcem zagotovo predstavljalo prilagajanje novim rešitvam, ki so nastajale med rušitvenimi deli, kar je zahtevalo strokovno usposobljen kader, vajen hitrih prilagajanj.
»Pri izkopu se je pokazalo, da je potrebno temelje ojačati, prav tako je bilo potrebno ojačati armiranobetonsko konstrukcijo zaradi predpisov o potresni varnosti, ki so se spremenili od prve gradnje objekta.«
Vodja projekta Ismet Hodžić dodaja: »Del objekta se je rušil, zato je bilo potrebno pri tem še posebej paziti na ohranitev stičnih elementov. Po statični sanaciji smo se lotili gradbeno-obrtniških del v objektu, na novo so se izvedle tudi vse strojne in elektro inštalacije z novimi infrastrukturnimi priključki, predavalnice in drugi večji prostori so akustično in tehnično opremljeni.«
Nova podoba nekdanje STŠ bo tako s svojo prenovljeno notranjostjo zagotovo navduševala tako šolnike kot študente.
Maja Orel JakičŽELJA PO PRENOVI
Država in Univerza sta si bili že v začetku enotni, da je potrebno stavbo po desetletnem samevanju in propadanju prenoviti. Dr. Boštjan Frelih iz Univerze na Primorskem pojasnjuje, »da se je zaradi zagotavljanja sredstev za celotno izpeljavo projekta začetek obnove premaknil v leto 2018, ko je bila najprej narejena statična presoja objekta, ki je bila tudi podlaga za nadaljnjo pripravo vse potrebne dokumentacije. Izvajalec del, podjetje Makro 5 gradnje d.o.o, je bilo z izpeljavo javnega naročila izbrano v začetku leta 2019, gradbena dela pa so se začela s pridobitvijo gradbenega dovoljenja v oktobru istega leta.«Pomemben mejnik v razvoju Kopra
Razvoj industrije v petdesetih letih prejšnjega stoletja in z njo povezano ustanavljanje tovarn, med njimi Tomosa, Lame in Mehanotehnike, je okolje spodbudilo k izobraževanju ustreznih kadrov in tako k ustanovitvi Industrijske kovinarske šole Koper – v nadaljevanju STŠ leta 1956. Ta je novo stavbo nad današnjo severno obvoznico Kopra dobila dve leti kasneje. Dijaki, ki so se v nove prostore preselili iz učilnic takratnega Vajenskega doma, so tako poleg učilnic pridobili še delavnice in telovadnico. STŠ je z nekaj spremembami v nazivih in obogatenim šolskim programom v prostorih nad koprsko Luko delovala do leta 2010, ko se je preselila v nove prostore v Olmu. Do leta 2015 je poslopje kljubovalo zobu časa, nato pa je stavbo Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport preneslo v last Univerze na Primorskem, ki se je že dolgo ukvarjala s prostorsko stisko.
Med letoma 1958 in 1959, v času grajenja objekta, se gradnje tik nad obzidjem Kopra spominja tedanji vodja gradbišča g. Marjan Žigante.
»Danes si gotovo težko predstavljate, da so vsa gradbena dela potekala ročno. Nismo imeli mehanizacije, mešalcev, dvigal, ničesar, kar bi nam olajšalo delo. Prav tako je bila zelo natančno načrtovana vsa nabava materiala. Razumeti morate, da se je stavbo gradilo po vojni, ko smo še vedno živeli v pomanjkanju. Spominjam se, da smo že uporabljene žeblje, ki niso več služili namenu, izruvali, jih poravnali in ponovno uporabili. Bili smo zelo gospodarni z vsem, kar smo imeli. Bilo pa je tudi lepo. Imeli smo svojega kuharja, ki je za nas kuhal kar na gradbišču. Ob otvoritvi smo imeli veliko proslavo.« z nasmehom dodaja Žigante.Oglasno sporočilo.
