Petje pesmi Bella Ciao, ki je simbol upora italijanskih partizanov proti fašizmu in nacizmu med drugo svetovno vojno, so po poročanju italijanskih medijev prepovedali v mestu Romano di Lombardia. Mestni svet je v sporočilu, ki ga je podpisal njegov predsednik Paolo Patelli iz desne vladne stranke Liga, zapisal, da pesmi ne smejo peti na začetku parade, ki jo bodo pripravili ob prazniku.
Lokalno predstavništvo Vsedržavnega združenja partizanov Italije (ANPI) je odločitev obsodilo kot poskus utišanja temeljnega praznovanja demokracije in svobode z zmanjšanjem njegovega pomena na navadno komemoracijo, danes poroča spletni portal Notizie. V odzivu je tudi ocenilo, da ljudem ne bodo mogli preprečiti, da bi jo zapeli, če bodo to hoteli.
Patelli je odgovoril s pojasnilom, da prepoved velja samo za začetek parade, medtem ko bo program do konca praznovanja ostal nespremenjen.
Desnosredinski predsednik dežele Piemont Alberto Cirio je medtem včeraj izpostavil, da 25. april v državi še vedno ne praznujejo v zadostni meri in da “morajo letos peti” kljub pozivom vlade k treznosti med žalovanjem za papežem, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
V dveh mestih blizu Brescie, ki imata desnosredinsko vodstvo, Ono San Pietro in Cividate Camuno pa so po poročanju Anse zaradi žalovanja odpovedali predvidene dogodke ob praznovanju dneva osvoboditve.
Desna vlada premierke Giorgie Meloni je ob razglasitvi žalovanja do sobote, ko bodo papeža pokopali, pozvala k treznosti pri petkovem praznovanju omenjenega državnega praznika.
Opozicijski politiki menijo, da to kaže na pomanjkanje navdušenja vladajočih nad praznikom, s katerim 25. aprila obeležujejo osvoboditev države izpod fašizma in nacistične okupacije ob koncu druge svetovne vojne.
V vladni koaliciji so skrajno desna stranka Bratje Italije premierke Meloni, ki ima korenine v neofašističnih gibanjih, ter desni stranki Liga in Naprej Italija.
Bella Ciao – od delavske do partizanske pesmi
Bella Ciao, v prevodu “Zbogom, lepotica” (v smislu “zbogom, moja ljubljena”) je bila sprva stara delavska pesem iz zgodnjega 20. stoletja. Pele so jo delavke na riževih poljih v severni Italiji kot izraz upora proti slabim delovnim razmeram. Danes je med ljudmi bolj uveljavljena partizanska verzija, ki so jo pela italijanska odporniška gibanja (partizani) med 2. svetovno vojno v boju proti fašistom in nacistom.
V zadnjih desetletjih je Bella ciao postala himna upora po vsem svetu – pela se je: na protestih (npr. proti diktaturam, socialnim krivicam), v različnih jezikih in priredbah (tudi elektronskih, rock, reggae, itd.), in doživela novo popularnost zaradi serije “La Casa de Papel” (Money Heist), kjer jo liki pojejo kot simbol upora proti sistemu. V Sloveniji se pesem pogosto poje ob prvomajskih praznovanjih, proslavah Osvobodilne fronte, ali kot spomin na NOB (narodnoosvobodilni boj). Značilna je za levičarska, antifašistična gibanja.
