Ob evropskem dnevu antibiotikov 18. novembra in ob svetovnem ozaveščanja o protimikrobnih zdravilih, ki traja do 21. novembra, kampanja Vprašaj znanost-Vprašaj zdravnika opozarja tudi na nepravilno in pretirano rabo protimikrobnih zdravil. Soočamo se namreč z globalnim problemom – odpornostjo proti protimikrobnim zdravilom. Sem sodi tudi odpornost bakterij proti antibiotikom, ki že danes povzroči 700 tisoč smrti letno. Do leta 2050 jih stroka napoveduje lahko že do 10 milijonov.
Odpornost bakterij proti antibiotikom ali odpornost na protimikrobna zdravila (AMR – Antimicrobial resistance) že zdaj vodi do povečane umrljivosti in lahko prizadene vsakogar. AMR danes po vsem svetu povzroči 700.000 smrti letno. Če se ji ne bomo postavili po robu, tako na ravni držav kot posamezniki, pa bi ta številka do leta 2050 lahko poskočila na 10 milijonov smrti letno. In to je več, kot je trenutno smrti zaradi raka.
Najpogostejše zmote glede antibiotikov
Ne glede na to, kako visoka je stopnja odpornosti proti protimikrobnim zdravilom v kateri državi, pa ta postaja ključen globalni izziv. Zaradi pretirane in nesmotrne uporabe antibiotikov ter zaradi slabega preprečevanja in nadzora okužb je proti antibiotikom odpornih vedno več bakterij. Antibiotiki občutljive bakterije sicer uničijo, odporne bakterije pa ob izpostavljenosti antibiotikom po drugi strani še naprej rastejo in se množijo ter se širijo in povzročajo okužbe tudi pri osebah, ki antibiotikov niso jemale.
“Večkrat kot so bakterije izpostavljene antibiotikom, večja je verjetnost, da pride do razvoja odpornosti proti antibiotikom, saj na ta način uničujemo bakterije, ki so občutljive za antibiotike, in dajemo možnost, da se razrastejo bakterije, ki so proti antibiotikom odporne. Ob stiku z antibiotiki pa prihaja tudi do mutacij, ki omogočajo bakterijam, da postanejo proti antibiotikom odporne,” pravi infektologinja dr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana ter opozarja tudi na najpogostejša zmotna prepričanja ljudi, ko gre za zdravljenje okužb z antibiotiki. “Najpogostejši zmoti sta, da antibiotiki delujejo tudi proti virusnim povzročiteljem okužb, in druga, da se učinek antibiotikov pokaže takoj. Za to, da se pokaže učinek antibiotika, je treba počakati vsaj 48 ur. Prav tako antibiotiki sami ne delujejo tako, da bi zniževali vročino, zato moramo za zniževanje vročine ob antibiotikih vzeti tudi antipiretike.”
Antibiotik proti prehladu ne, proti bakterijski okužbi da
Je pa res, da v nekaterih primerih zdravnik predpiše antibiotik, tudi ko se okužimo z virusom, kar je eden od večjih razlogov za zbeganost ljudi. Vendar je pri tem treba poudariti, da antibiotika ne dobimo, da bi premagali virus, ampak zaradi možnega razvoja sekundarne bakterijske okužbe, ki je lahko ena od posledic virusa. “Virusne okužbe spremenijo našo sluznico in zaradi tega se lahko na njej v večji meri naselijo bakterije, ki nato povzročajo sekundarne bakterijske okužbe. Najpogosteje pride do tega pri prehladu, ki se lahko pri otrocih zaplete z vnetjem srednjega ušesa, pri odraslih pa z vnetjem obnosnih votlin. Pri obeh starostnih skupinah se lahko prehlad ali druge virusne okužbe zgornjih dihal zapletejo s sekundarnimi bakterijskimi okužbami spodnjih dihal, tudi s pljučnico. V teh primerih pa je nato potrebno antibiotično zdravljenje,” ob tem še pojasnjuje dr. Mateja Logar.
