Čudežni možgani?
Doseganje statusa “superstarca” je prav tako velik dosežek. Morda je to najbolj elitni klub med živečimi.
Superstarci so znani po svojem brezhibnem spominu, boljšem duševnem zdravju in aktivnejšem življenjskem slogu kot njihovi mlajši vrstniki. Vas zanima pridružitev temu skrivnemu klubu? Raziskovalci so pravkar odkrili štiri stvari, ki so skupne vsem superstarcem.
Kaj je “superstarec”?
Znanstveniki na Univerzi Northwestern opredeljujejo “superstarce” kot odrasle, starejše od 80 let, “ki imajo spominsko zmogljivost posameznikov, ki so vsaj tri desetletja mlajši.”
Superstarci so “zelo družabni” in imajo možgane, ki “se izogibajo kopičenju Alzheimerjevih plakov in vozlov.”
Znanstveniki s Tuftsove univerze so v lastnih študijah možganov pojasnili: “Patologija Alzheimerjeve bolezni opisuje nenormalno kopičenje dveh beljakovin v možganih – amiloida in tau – ki se zlepita in tvorita plake in vozle, za katere se domneva, da motijo delovanje možganskih celic.”
Glede na poročilo Združenja za Alzheimerjevo bolezen iz leta 2025 približno 7,2 milijona Američanov živi z Alzheimerjevo boleznijo. Domneva se, da za to boleznijo trpi vsak deveti človek, star 65 let in več, čeprav je znano, da se razširjenost s starostjo povečuje.
Združenje navaja, da 5,1 odstotka ljudi, starih od 65 do 74 let, razvije Alzheimerjevo bolezen; da se odstotek pri ljudeh, starih 85 let in več, skoraj sedemkrat poveča, piše portal Best Life.
Revolucionarni vpogledi
Vendar se zdi, da so superstarci imuni na to zaskrbljujočo statistiko in imajo štiri skupne lastnosti.
V zadnjih 25 letih so strokovnjaki v centru Mesulam za kognitivno nevrologijo in Alzheimerjevo bolezen na univerzi Northwestern preučili skoraj 300 superstarcev in opravili obdukcije na 77 darovanih možganih.
Sandra Weintraub, doktorica znanosti in profesorica psihiatrije ter vedenjskih znanosti in nevrologije na Medicinski fakulteti Feinberg Univerze Northwestern, je ugotovitve teh obdukcij označila za “revolucionarne” za strokovnjake na svojem področju.
Čeprav so bili v možganih nekaterih superstarcev prisotni skupki beljakovin, povezanih z Alzheimerjevo boleznijo, drugi niso imeli znakov demence/Alzheimerjeve bolezni.
“Spoznali smo, da obstajata dva mehanizma, ki vodita do tega, da nekdo postane superstarec,” je dejala Weintraubova. “Eden je odpornost – ne ustvarjajo plakov in vozlov. Drugi je vzdržljivost – ustvarjajo jih, vendar ne vplivajo na njihove možgane.”
Kaj imajo skupnega?
Ugotovili so, da so superstarci imeli te štiri skupne lastnosti:
Odlične sposobnosti pomnjenja – njihovi rezultati zapoznelega priklica besed so bili primerljivi s tistimi pri ljudeh v 50. in 60. letih.
Mladostna struktura možganov – ni bilo “bistvenega stanjšanja” zunanje plasti njihovih možganov. »Ta ključna možganska regija igra pomembno vlogo pri integraciji informacij, povezanih z odločanjem, čustvi in motivacijo,« so pojasnili raziskovalci.
Edinstvene celične lastnosti – povečano število von Economovih nevronov (povezanih s socialnim vedenjem) in večji entorhinalni nevroni (povezani s spominom) v primerjavi z njihovimi tipično starajočimi se vrstniki.
Skupna lastnost družabnosti – vsi so »zelo družabni« in vzdržujejo »tesne medosebne odnose«.
Ugotovitve bodo objavljene v reviji Alzheimer’s & Dementia: The Journal of the Alzheimer’s Association.
Izjemen spomin v starosti je mogoč
A znanstveniki še niso ugotovili, kako nekdo postane superstarec.
Ali je to povezano s prehrano ali življenjskim slogom? Ali je to mogoče pripisati genetiki? Ali določena zdravila ali okoljski dejavniki zmanjšujejo tveganje za to, da postaneš superstarec? To so vprašanja, na katera želijo strokovnjaki odgovoriti z »identifikacijo bioloških in vedenjskih lastnosti«, povezanih s superstarec.
Raziskovalci upajo tudi, da bodo odkrili nove strategije, ki bodo povečale kognitivno odpornost ter odložile ali preprečile demenco in druge bolezni, ki povzročajo kognitivne okvare.
»Naše ugotovitve kažejo, da izjemen spomin v starosti ni le mogoč, temveč je povezan z edinstvenim nevrobiološkim profilom. To odpira vrata novim posegom, katerih cilj je ohranjanje zdravja možganov tudi v poznejših desetletjih življenja,« je zaključila Weintraub.
