S 1. julijem 2025 je e-oskrba postala ena od pravic iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. To pomeni, da storitev ni več luksuz ali projektna rešitev, temveč sistemsko zagotovljena pravica, ki je za upravičence brezplačna. Namenjena je starejšim, invalidom in kroničnim bolnikom, ki živijo doma in so občasno sami, a želijo kljub temu ostati varni in samostojni.
»E-oskrba v razvitih državah že dolgo ni več nekaj posebnega, ampak standard,« poudarja Peter Pustatičnik, vodja projekta E-oskrba na daljavo in vodja eZdravja na Telekomu Slovenije. »Gre za 24-urno povezavo z asistenčnim centrom, kjer uporabnik nikoli ni prepuščen samemu sebi. S 1. julijem 2025 je Slovenija to pravico končno sistemsko uredila – stroške za upravičence v celoti krije ZZZS.«
V praksi je e-oskrba zasnovana zelo preprosto. Uporabnik doma dobi varovalni telefon z velikim gumbom ter zapestnico ali obesek z gumbom za pomoč in detektorjem padca. Če pride do padca ali nenadne slabosti, se s pritiskom na gumb ali samodejno ob zaznanem padcu vzpostavi glasovna povezava z asistenčnim centrom, kjer operaterji takoj preverijo stanje in po potrebi obvestijo svojce ali organizirajo nujno medicinsko pomoč. Sistem deluje tudi takrat, ko uporabnik ne more reagirati sam – kar je pri padcih pogosto odločilno.
Podatki iz pilotnega projekta E-oskrba na daljavo potrjujejo, da potrebe na terenu niso majhne. Več kot 5.200 uporabnikov je v dobrih dveh letih sprožilo približno 60.000 alarmov, kar je privedlo do več kot 5.500 intervencij na domu in več kot 600 nujnih medicinskih posredovanj. Kar 98 odstotkov uporabnikov se je ob tem počutilo varnejše, številni pa so povedali, da bi brez e-oskrbe morali v institucionalno varstvo.
Pomembno je tudi, da e-oskrba ni namenjena le najhujšim situacijam. Veliko klicev je povezanih z občutkom stiske, osamljenosti ali preprosto potrebo po pogovoru. »Za mnoge že dejstvo, da vedo, da lahko kadarkoli vzpostavijo stik z osebo, pomeni velik občutek varnosti,« pojasnjuje Pustatičnik. Tako e-oskrba presega vlogo tehnološke rešitve in postaja tudi oblika socialne podpore.
Postopek uveljavljanja pravice je danes jasen: starejši od 80 let, ki živijo doma, imajo pravico do poenostavljenega postopka na CSD, mlajše osebe pa se vključujejo po oceni potreb. Pomoč pri vlogah nudijo CSD-ji, prostovoljci ZDUS in prodajni centri Telekoma Slovenije, priklop opreme pa sledi kmalu po prejemu odločbe.
»Svojcem bi položil na srce, naj na e-oskrbo ne gledajo kot na ukrep za takrat, ko bo že prepozno,« zaključuje Pustatičnik. »Je kot gasilni aparat – vsi upamo, da ga ne bomo potrebovali, a ko pride do nesreče, je lahko razlika odločilna.«
E-oskrba ne zmanjšuje samostojnosti, temveč jo podaljšuje. In prav zato je danes predvsem to, kar bi morala biti že dolgo: preventiva, ne zadnji ukrep.
