PREVERJAMO URBANE MITE: 1. december – svetovni dan boja proti aidsu

AIDS (SINDROM PRIDOBLJENE IMUNSKE POMANJKLJIVOSTI) JE ENA NAJBOLJ STIGMATIZIRANIH BOLEZNI NAŠEGA ČASA. ZARADI NAPAČNIH INFORMACIJ SE MNOGI BOJIJO STIKOV Z OBOLELIMI ALI SE NAPAČNO ZAŠČITIJO. IN KER SMO TIK PRED 1. DECEMBROM, KO V SLOVENIJI IN PO SVETU OBELEŽUJEMO DAN BOJA PROTI AIDSU IN OPOZARJAMO NA POMEN IZOBRAŽEVANJA, PREVENTIVE IN SOLIDARNOSTI Z LJUDMI, KI ŽIVIJO Z VIRUSOM HIV, PREVERIMO NEKAJ NAJPOGOSTEJŠIH MITOV IN RAZBIJMO PREDSODKE.

Deli novico s tvojimi prijatelji

HIV (v angleščini human immunodeficiency virus – HIV) je virus človeške imunske pomanjkljivosti. HIV preko delovanja na bele krvničke, limfocite T pomagalke, oslabi imunski sistem. Imunski sistem je pomemben za ohranjanje odpornosti proti nalezljivim boleznim in nekaterim rakavim obolenjem. Aids (v angleščini acquired immune deficiency syndrome) je bolezen, ki se razvije ob napredovani okužbi s HIV. (Vir: NIJZ)

HIV/aids se prenaša preko dotika ali objemov. Ne drži. Virus se ne širi preko običajnega fizičnega stika, kot so objemi, rokovanje, in tudi ne preko sline, znoja ali solz. Do okužbe lahko pride, če smo v stiku z okuženo krvjo (predvsem pri souporabi okuženih igel za injiciranje prepovedanih drog), pri spolnih odnosih z okuženo osebo, ki ni ustrezno zdravljena. Običajni socialni stiki so popolnoma varni.

Samo določene skupine ljudi lahko zbolijo za aidsom. Ne drži. HIV ne diskriminira. Z virusom se lahko okuži vsakdo, ne glede na spol, starost, spolno usmerjenost ali socialni status. Predsodki, da je to samo bolezen homoseksualcev in uporabnikov prepovedanih drog, so napačni in škodljivi.

Za aids obstaja zdravilo. Ne drži. Okužba s HIV trenutno še ni ozdravljiva, vendar lahko z zgodnjim odkrivanjem in sodobnim zdravljenjem učinkovito preprečimo njen razvoj v resnejša obolenja. Pravočasno in dosledno doživljenjsko jemanje predpisanih zdravil omogoča kakovostno življenje ter skoraj enako pričakovano življenjsko dobo kot pri neokuženih. Poleg tega oseba, ki je uspešno zdravljena in ima nezaznavno virusno breme, virusa ne more prenašati naprej.

Nosečnice s HIV-om bodo zagotovo okužile otroka. Ne drži. Vse nosečnice so testirane na okužbo z virusom HIV. Z ustreznim zdravljenjem med nosečnostjo in ob porodu ter s posebnimi postopki pri dojenju je možnost prenosa na otroka zelo nizka – manj kot 0,5 %. Zdravstvena oskrba lahko zaščiti tako mater kot otroka.

Testiranje na HIV je varno in neboleče. Drži. Testiranje je hitro, varno in zanesljivo, predvsem pa ponekod tudi brezplačno in anonimno. Hitri testi dajejo rezultat v nekaj minutah, običajni laboratorijski testi pa so standardni del zdravstvene preventive. Redno testiranje je najboljši način, da ostanemo zdravi in zaščiteni.

  1. december je v Sloveniji in tudi po svetu dan boja proti aidsu, ki nas opominja na pomen ozaveščanja, izobraževanja in solidarnosti. Z razumevanjem resnice in razbijanjem mitov lahko zmanjšamo predsodke in pomagamo ljudem, ki živijo z virusom HIV, živeti polno življenje. Po podatkih NIJZ okužba z virusom HIV v Sloveniji ni pogosta. V najnovejši raziskavi z naslovom Okužba HIV v Sloveniji (Podatki o prijavljenih primerih do vključno 2. novembra 2025) je zapisano: »V letu 2025, do vključno 2. novembra, je bila pri 27 osebah postavljena diagnoza okužbe s HIV (1,3/100.000 prebivalcev), kar je 15 primerov manj kot v celem letu 2024. V obdobju zadnjih desetih let (2015–2024) in do vključno 2. novembra 2025 je bilo v Sloveniji prijavljenih skupno 412 primerov novih diagnoz okužbe s HIV, pri katerih je bila diagnoza prvič postavljena v Sloveniji. Letno število primerov, prikazano glede na leto postavitve diagnoze, se je gibalo od najvišjega števila 56 primerov (2,7/100.000 prebivalcev) v letu 2016, do najnižjega števila 27 primerov (1,3/100.000 prebivalcev) v letu 2020.«

Pri malo več kot polovici okuženih se v prvih tednih po okužbi pojavi t. i. akutni retrovirusni sindrom s povišano temperaturo, povečanimi bezgavkami, bolečinami v mišicah, glavobolom, drisko, bolečinami v žrelu, pri nekaterih z rdečkastimi izpuščaji in plitvimi razjedami na koži v ustih ali zadnjiku. V 2 do 4 tednih ti simptomi običajno izzvenijo. Sledi večletno obdobje brez večjih težav. Pozni znaki bolezni pa so: močno nočno znojenje, vztrajna in ponavljajoča se vročina, kronična driska, bele pike v ustih, na jeziku in ustni votlini, kronična utrujenost, hujšanje, izpuščaji na koži, krvavenje iz ust, nosu ali anusa, vneto žrelo, kognitivne motnje, izguba nadzora nad mišicami in refleksi.