Sicer je zamrznjena hrana že dolgo del naših kuhinj, a jo, kljub njeni praktičnosti, pogosto spremljajo številni miti. Mnogi verjamejo, da je manj hranljiva od sveže, da vsebuje škodljive konzervanse ali da izgubi okus in kakovost. V resnici je zamrzovanje ena najbolj naravnih in učinkovitih metod shranjevanja hrane, s katero lahko ohranimo več hranil kot nekatere “sveže” alternative. Pa poglejmo najpogostejše mite o zamrznjeni hrani in odkrijmo, zakaj je lahko odlična izbira za uravnoteženo prehrano.
Zamrznjena hrana je manj hranljiva kot sveža. Ne drži. Zamrznjena hrana pogosto ohrani več hranilnih snovi kot sveža, saj se tik po obiranju ali priprvi hitro zamrzne. Sveža hrana med transportom in skladiščenjem izgublja vitamine (npr. vitamin C).
Hrana, ki je enkrat odmrznjena, ne sme biti ponovno zamrznjena. Drži.
Najbolje je, da odmrznjeno hrano tudi takoj pripravimo. Če pa je bila hrana odmrznjena v hladilniku in ni bila predolgo na sobni temperaturi, jo lahko varno ponovno zamrznete. V takem primeru pa se lahko spremeni tekstura in kakovost jedi.
Zamrznjena hrana ima slabši okus. Ni res. Pri pravilnem odmrzovanju in pripravi lahko zamrznjena hrana ohrani skoraj enako svež okus. Pomembno je, da se hrana pravilno odmrzne. Kako? Berite dalje.
Zamrznjeno hrano lahko odmrznemo na sobni temperaturi ali pod vročo vodo. Ne drži. Zamrznjeno hrano pravilno odmrznemo tako, da jo 12 (ali še bolje 24) ur pred uporabo damo v hladilnik, kjer se počasi odtali. Živila lahko pravilno odtalimo tudi v hladni vodi ali v mikrovalovni pečici.
Zamrzovanje uniči bakterije. Ne drži. Nizke temperature upočasnijo rast bakterij, vendar jih ne uničijo. Po odmrzovanju se lahko bakterije hitro razmnožijo, zato je pomembno, da hrano skuhamo pri ustrezni temperaturi.
Zamrznjena hrana traja večno. Ne drži. Kljub temu da živila shranjujemo v zamrzovalniku, imajo rok trajanja, ki je sicer daljši, kot če bi jih ohranili sveža. Pri temperaturi -18 °C ali nižji so živila varna za uživanje dalj časa, vendar se lahko njihova kakovost sčasoma poslabša. Priporočeni časi shranjevanja so npr. 12 mesecev za piščančje meso, 7 mesecev za puste ribe, 5 mesecev za zelenjavo, 3 mesece za različne juhe in enolončnice, 3 do 6 mesecev za kruh, 4 mesece za testo za piškote, 6 mesecev za pripravljene jedi itd.
Zamrznemo lahko skoraj vso hrano. Živila, ki jih ni priporočljivo zamrzovati pa so sveža zelenjava (solata, kumare, ker postanejo kašaste), gazirane pijače (ker lahko eksplodirajo), kuhane testenine brez omake (postanejo lepljive), kuhan krompir (postane voden), mlečne izdelke, ki se ločijo npr. skuta, jogurt, kisla smetana (spremeni se tekstura), majoneze in omake na bazi jajc (se ločijo).
Preden začnemo z zamrzovanjem, je potrebna priprava oz. obdelava živil. Bistvenega pomena je kakovost živil, ki jih nameravamo zamrzniti – kakovost živil pred zamrzovanjem določa potencialno kakovost zamrznjenega živila; npr. sadje in zelenjavo izberemo glede na zrelost in kakovost, najprej jih operemo in očistimo. Večino zelenjave poparimo (blanširamo).
Pomembno je, da živila pred zamrzovanjem pakiramo v nepropustne vrečke za zamrzovanje ali drugo embalažo, ki tesni, kar prepreči izsuševanje. Zaradi zmanjšanja kakovosti ne prekoračimo priporočenega časa shranjevanja v zamrzovalniku. Zamrznjena hrana bo dlje ohranila kakovost, če jo hranimo v najhladnejšem delu zamrzovalnika, na primer na dnu ali na zadnji strani zamrzovalnika. Zamrzovalnik ne sme biti prepoln ali skoraj prazen, najbolje deluje, če ga napolnimo približno do dveh tretjin.
(Vir: NIJZ)
