Smo tik pred 31. oktobrom, ki je, naj poudarim, v prvi vrsti dela prost dan, ker praznujemo dan reformacije, ko smo Slovenci, zahvaljujoč Primožu Trubarju, dobili prvi tiskani knjigi v slovenščini – Abecednik in Katekizem in s tem tudi slovenski knjižni jezik.
In ne, 31. oktober ni dela prost dan zaradi noči čarovnic. Če pa ste že ljubitelji vsega strašnega, lahko to združite tako, da si v teh dneh privoščite kakšno slovensko knjigo na temo čarovnic ali duhov in s tem izkažete spoštovanje slovenski kulturi in jeziku, ki vsekakor ne sme biti samoumeven.
-
Slovenščina je eden najtežjih jezikov na svetu. Delno drži. Slovenščina ima nedvomno svoje izzive, kot sta dvojina in sklonljivost, vendar ni objektivnih meril za »najzahtevnejši« jezik, saj je to pogosto odvisno od govorca. Govorci sorodnih slovanskih jezikov, kot sta hrvaščina ali češčina, se na primer lažje naučijo slovenščine, medtem ko lahko ima govorec angleščine težave z njenimi sklanjatvami.
-
Slovenščina je homogena – vsi govorimo isti jezik. Ni res. Slovenščina ima zelo raznolike narečne skupine, ki so pogosto med seboj zelo različne. Slovenska narečja se delijo na sedem večjih narečnih skupin (gorenjsko, dolenjsko, štajersko, panonsko, primorsko, koroško in rovtarsko), znotraj katerih so še številne podskupine. Narečne razlike so posledica geografske razpršenosti, zgodovinskih vplivov in izoliranosti določenih regij.
-
Uporaba slovenščine je omejena na Slovenijo. Ne drži. Poleg Slovenije se slovenščina uporablja tudi v sosednjih državah, kjer živijo slovenske manjšine, na primer v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Prav tako slovenski jezik aktivno uporabljajo številni Slovenci po svetu, zlasti v Argentini, ZDA, Kanadi in Avstraliji, kjer slovenske skupnosti pogosto ohranjajo jezik in tradicijo.
-
Mlajše generacije zanemarjajo slovenščino. Delno drži. Sicer so mladi znani po tem, da uporabljajo sleng, v katerega je vpleteno veliko tujk oziroma izpeljank iz tujih jezikov, največkrat je to seveda iz angleščine. Vrtci in šole poročajo o slabših rezultatih pri slovenščini, ki je lahko za nekatere materni oziroma prvi jezik, za druge pa drugi jezik oziroma jezik okolja. Otroci in mladostniki so bolj izpostavljeni angleščini (na televiziji, v igricah, okolju …), starši jim vse manj berejo, posledica tega pa je slabši besedni zaklad in slabše poznavanje slovnice. Starši, vzgojitelji in tudi učitelji se morajo zavedati svoje vloge in odgovornosti pri prenašanju znanja jezika in dodatno pozornost posvetiti uporabi knjižnega pogovornega jezika.
Kot zanimivost: dvoletni otrok ima v svojem besednem zakladu že med 100 in 150 besed. Zato naj vam jutrišnji praznik ne bo samoumeven. Vzemite v roko pravljico in jo preberite otroku. Ko on zaspi, pa si privoščite še roman zase. Naj bo knjiga, v slovenščini seveda, nekaj, kar bo postala vaša dnevna rutina. Prvi korak je že to, da se vpišete in obiščete lokalno knjižnico. Slovenščina je le jezik, ki ga govori nekaj več kot 2 milijona ljudi. Pa še dvojino imamo. Uporabljajmo jo pravilno in s ponosom.
