PREVERJAMO URBANE MITE: Kaj sploh so klopi?

Z vonjem po pomladi in sončnimi žarki nas narava vsako leto znova vabi, da pobegnemo iz zaprtih prostorov in si napolnimo baterije na svežem zraku. Gozdne poti, travniki in obrežja rek postanejo kraj za sprehode, kolesarjenje, piknike in druge aktivnosti. A z več časa, preživetega v naravi, se poveča tudi tveganje za srečanje z enim izmed najmanjših, a tudi nevarnih prebivalcev naših gozdov.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Kdo oziroma kaj sploh so klopi? Klopi so drobni zajedavci, ki se hranijo s krvjo živali in ljudi. Na prvi pogled se morda zdijo nepomembni, a lahko prenašajo resne bolezni, kot sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Prav zaradi njihove prikritosti in pogostosti ugrizov je okoli njih zraslo veliko mitov in napačnih predstav, ki pogosto vodijo v napačno ravnanje in povečano izpostavljenost nevarnostim.

Klopi z dreves skočijo na ljudi.

Ni res. Klopi ne skačejo z dreves. V resnici čakajo na konicah trav, grmičevja in nizkih rastlin ter s svojimi sprednjimi nogami zaznavajo toploto, gibanje in vonj mimoidoče živali ali človeka. Ko zaznajo primerno gostiteljsko telo, se ga oprimejo in poiščejo primerno mest za ugriz.

Vsi klopi prenašajo bolezni.

Ni res. V Sloveniji je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) okuženih približno 20–30 % klopov z bakterijo, ki povzroča lymsko boreliozo, in okoli 0,5–3 % z virusom klopnega meningoencefalitisa. Večina klopov je torej nenevarnih, a previdnost ni nikoli odveč.

Klopa je najbolje odstraniti z oljem ali alkoholom.

Ni res. To je nasvet naših nonotov, ki pa ne drži oziroma je lahko tudi škodljiv.  Z nanašanjem olja, alkohola ali vazelina klopa dodatno razdražimo, kar lahko povzroči, da izloči več sline ali celo želodčne vsebine – s tem pa poveča možnost prenosa bolezni. Pravilno je, da klopa s pinceto primemo čim bližje koži in ga počasi izvlečemo z enakomernim gibom, brez obračanja ali trganja.

Cepljenje proti klopom nas zaščiti pred vsemi boleznimi, ki jih prenašajo.

Ni res.  Cepivo ščiti zgolj pred klopnim meningoencefalitisom, ne pa tudi pred lymsko boreliozo. Za zaščito pred slednjo sta najpomembnejša čimprejšnja odstranitev klopa in redni pregledi telesa.

 Klop se prisesa takoj, ko pride na telo.

Ni res. Klop potrebuje nekaj časa, da najde ustrezno mesto za ugriz – pogosto nekaj minut ali celo eno uro. Rad ima tople in vlažne dele telesa, kot so pazduhe, dimlje, zadnja stran kolen in lasišče. To pomeni, da imamo po prihodu iz narave še nekaj časa za temeljit pregled telesa in morebitno odstranitev klopa, preden nas ugrizne.

vse več klopov

Po odstranitvi klopa mesto ugriza spremljamo vsaj 30 dni. Če se pojavi rdeč obroč okoli mesta ugriza (tipičen za boreliozo) ali če opazimo druge simptome, kot so vročina, glavobol, utrujenost ali bolečine v mišicah, je nujno obiskati zdravnika.

Naj vas klopi ne odvrnejo od preživljanja časa v naravi, vsekakor pa še enkrat velja opozorilo, da se pred klopi primerno zaščitite in se ob prihodu domov dobro pregledate. Ne pozabite enako narediti tudi z vašimi najmlajšimi in hišnimi ljubljenčki.