Še posebej pri otrocih so to pogoste “poškodbe z igrišča”. Potolčena kolena, odrgnjeni komolci, popraskane dlani – sama spadam pod tiste srečneže, ki so otroštvo doživljali v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in so bile takšne “poškodbe” odraz aktivnega in srečnega otroka in ne razlog za zaskrbljenost staršev.
Čeprav se zdijo takšne poškodbe kože nekaj povsem nepomembnega, se okoli njihove oskrbe pogosto pojavljajo številni miti in napačna prepričanja. Nekateri ljudje prisegajo, da je najbolje pustiti rano, da se posuši, drugi pa menijo, da je alkohol najboljše razkužilo (takega mnenja so bili tudi naši nonoti, ki so nam rane marsikdaj uspešno razkužili z domačimi zvarki). A resnica je, da lahko napačna oskrba upočasni celjenje in celo poveča tveganje za okužbo. Zato je dobro poznati razliko med starimi prepričanji in dejstvi ter vedeti, kako pravilno ukrepati – tako pri sebi kot pri otrocih.
- Rano moramo pustiti, da se posuši na zraku. Ni res. Mnogi še vedno verjamejo, da se bo rana hitreje zacelila, če bo “na zraku”. Vlažno okolje, ki ga omogočimo s sterilnim obližem ali povoji, spodbuja regeneracijo kože, zmanjšuje možnost brazgotin in skrajša čas celjenja. Pomembno je tudi, da rano redno čistimo in menjamo obliž, da preprečimo okužbo.
- Najbolje je rano polivati z alkoholom ali jodom. Ni res. Alkohol in jod marsikomu delujeta kot najboljši sredstvi za dezinfekcijo, a lahko hkrati poškodujeta tkivo in upočasnita celjenje. Za majhne rane in odrgnine je veliko primernejša čista voda ali fiziološka raztopina. Takšno nežno čiščenje odstrani umazanijo in bakterije, ne da bi dražilo tkivo. Po čiščenju rano zaščitimo z obližem ali gazo, ki ohranjata vlažnost in varujeta pred dodatnimi okužbami.
- Če rana krvavi, je to slabo. Ni res. Kri nas pogosto prestraši, a pravzaprav ima tudi svojo pomembno funkcijo. Kri pomaga izločiti mikroorganizme in umazanijo iz rane ter omogoča, da telo začne proces celjenja. Blago krvavenje je torej normalno in običajno ne zahteva posebne skrbi, če pa krvavenje ne preneha ali je zelo močno, je priporočljivo poiskati zdravniško pomoč.
- Če je rana majhna, ne more priti do okužbe. Ni res. Tudi majhne praske ali odrgnine se lahko okužijo, še posebej če pridejo v stik z umazanijo, zemljo ali drugimi bakterijami. Okužba se lahko začne neopazno, zato je pomembno vsako rano očistiti in zaščititi. Znaki okužbe so rdečina, oteklina, če iz rane začne iztekati gnoj, če je rana in koža okrog rane nenavadno topla ali če občutimo povečano bolečino – v takih primerih je obisk zdravnika nujen.
- Z rane je treba čim prej odstraniti krasto. Ni res. Krasta je naravna zaščita rane – preprečuje vdor bakterij in omogoča koži, da se pod njo regenerira. Če jo odstranimo prezgodaj, lahko poškodujemo novonastalo tkivo, povečamo možnost okužbe in poslabšamo brazgotinjenje. Najbolje je, da krasta sama odpade, pri tem pa rano redno čistimo in po potrebi vlažimo z obližem ali kremo, ki spodbuja celjenje.
Praske, odrgnine in manjše rane so del vsakdanjega življenja – še posebej pri otrocih, ki raziskujejo svet z veliko energije in pogosto malo previdnosti. To pa naj staršev ne odvrne od tega, da pustijo otrokom svobodo pri igri (ki je lahko tudi tvegana), pa čeprav nas včasih stisne pri srcu, ko gledamo, kako plezajo na visoko igralo, skočijo z zidu, se s kolesom spustijo po klancu in še bi lahko naštevala.
Večino ran lahko brez skrbi oskrbimo sami doma, pri otrocih pa je ob tem pomembno tudi, da jim damo občutek varnosti in jih pomirimo. Če pa se pojavijo znaki okužbe, je najbolje poiskati pomoč zdravnika.
