V SVETU, KJER NAS SLADKOR SPREMLJA NA VSAKEM KORAKU – OD JUTRANJE KAVE DO “ZDRAVE” GRANOLE – SE VSE VEČ LJUDI SPRAŠUJE, ALI OBSTAJA BOLJŠA, MANJ KALORIČNA POT DO SLADKEGA OKUSA. SLADILA SO TISTI ODGOVOR, KI OBLJUBLJAJO UŽITEK BREZ SLABE VESTI. A SKUPAJ Z NJIMI SO SE POJAVILI TUDI ŠTEVILNI MITI, DVOMI IN CELO STRAHOVI. NEKATERI PRISEGAJO, DA SO SLADILA REŠITEV ZA VITKO POSTAVO IN ZDRAVE ZOBE, DRUGI JIH OZNAČUJEJO ZA “KEMIJO V KOZARCU” IN SE JIM IZOGIBAJO ZA VSAKO CENO. NA DRUŽBENIH OMREŽJIH KROŽIJO TRDITVE, DA POVZROČAJO RAKA, UNIČUJEJO ČREVESNO FLORO ALI CELO ZMEDEJO NAŠE MOŽGANE, KI NE VEDO VEČ, ALI JE NEKAJ SLADKO ALI NE. RESNICA – KOT OBIČAJNO – LEŽI NEKJE VMES. SLADILA SO IZJEMNO RAZNOLIKA SKUPINA SNOVI. NEKATERA SO POPOLNOMA NARAVNA, KOT JE STEVIA, DO LABORATORIJSKO USTVARJENIH, KOT JE ASPARTAM.
V nadaljevanju razbijamo najpogostejše mite o sladilih in razkrivamo, kaj o njih dejansko pravi znanost.
Vsa sladila so umetna in škodljiva. Ne drži. Sladila delimo na naravna (npr. stevia, eritritol, ksilitol) in umetna (npr. aspartam, saharin, sukraloza). Naravna sladila izvirajo iz rastlin ali se pridobivajo s fermentacijo, umetna pa so rezultat kemijske sinteze. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in ameriška FDA redno ocenjujeta varnost sladil in potrjujeta, da so v dovoljenih količinah varna za uporabo. Ključen nasvet pri uporabi sladil je torej zmernost.
Sladila povzročajo raka. Ne drži. To je eden najstarejših in najtrdovratnejših mitov. Prve študije iz 70. let so pokazale povezavo med saharinom in rakom pri podganah, vendar so bile količine saharina, ki so jih živali prejele, nesorazmerno visoke. Kasnejše in veliko obsežnejše raziskave pri ljudeh niso potrdile nobene povezave med uživanjem odobrenih sladil in povečanim tveganjem za raka. Danes velja, da so odobrena sladila varna za uporabo v okviru priporočil.
Sladila pomagajo pri hujšanju. Delno drži. Sladila imajo malo ali nič kalorij, zato lahko pomagajo zmanjšati energijski vnos, če jih uporabljamo pametno. Vendar se lahko zgodi nasprotno: ker človek čuti, da “prihrani kalorije”, lahko zaužije več druge hrane. Najbolj učinkovita uporaba sladil pri uravnavanju telesne teže je v kombinaciji z uravnoteženo prehrano, gibanjem, zmanjšanjem želje po sladkem in zdravim življenjskim slogom.
Sladila zvišujejo krvni sladkor. Delno drži. Večina sladil, zlasti umetna in nekatera naravna (kot eritritol ali stevia), nima vpliva na raven glukoze v krvi. Zato so lahko primerna tudi za ljudi s sladkorno boleznijo. Vendar je treba paziti – nekateri izdelki, ki vsebujejo sladila, imajo še vedno druge ogljikove hidrate, zato ni vsak “brez sladkorja” izdelek tudi brez vpliva na krvni sladkor.
Sladila povzročajo prebavne težave. Drži. Nekatera sladila, predvsem polioli (npr. sorbitol, maltitol, ksilitol), se v črevesju delno presnavljajo in lahko v večjih količinah povzročijo napenjanje, vetrove ali drisko. Zato je priporočljivo omejiti količino in spremljati odziv telesa.
Sladila so primerna za otroke. Delno drži. Sladila so za otroke na splošno varna, a jih ni priporočljivo pogosto uporabljati. Otroci se morajo privaditi na naravni okus hrane, ne pa navajati na stalno sladek okus – čeprav brez kalorij. Zdravniki in nutricionisti svetujejo, da naj bodo pijače s sladili le občasna izbira, ne vsakodnevna navada. Danes Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) soglasno navajajo, da so odobrena sladila varna tudi za nosečnice, doječe matere in otroke, če jih uporabljamo v okviru dovoljenega dnevnega vnosa (ADI – acceptable daily intake). Za primer: ADI za aspartam je 40 mg/kg telesne teže na dan, za sukralozo 15 mg/kg, za acesulfam K 9 mg/kg. To pomeni, da bi morala odrasla oseba težka 70 kg zaužiti več deset pločevink sladkane pijače na dan, da bi dosegla to mejo – kar v praksi ni mogoče.
Sladila niso ne “strup” ne “čudežno sredstvo”. So orodje – in kot vsako orodje jih lahko uporabimo pametno ali napačno. Če jih uporabljamo zmerno in kot del uravnotežene prehrane, so lahko koristen pomočnik pri zmanjševanju vnosa sladkorja in varovanju zdravja. Najboljši nasvet pa ostaja enak kot vedno: zmernost, raznolikost in čim več naravne, nepredelane, sezonske in lokalne hrane.
