PREVERJAMO URBANE MITE: Zapadel je prvi sneg …

Ljubitelje zime, snega in snežnih vragolij letos ob živce spravljajo za ta čas nenavadno visoke temperature. Lahko bi rekli, da so se zametki prave zime pokazali šele 10 dni nazaj, ko je po Sloveniji sneg poskrbel za zimsko idilo, ki smo je bili v prejšnjih letih vajeni decembra ali celo že novembra.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Sneg lahko obožuješ ali pa ga sploh ne. Vmesne poti ni. So tisti, ki bi najraje videli, da bi snežilo od oktobra do aprila ter ostali, ki jim sneg predstavlja prej težavo kot karkoli drugega. Med slednje najverjetneje spada velika večina Primorcev, ki snega nismo vajeni in ga ne pogrešamo. Sama, priznam, po snegu še nikoli v življenju nisem vozila in bi si, če bi nas zametlo, v službi vzela prost dan ali dva. Rada pa spremljam in navijam za naše biatlonce, skakalce, smučarje … Iz udobja domače ogrevane dnevne sobe, seveda. In ker vremenoslovci opozarjajo, da nas še kar nekaj snega čaka v prihodnje, pa tudi zato, ker so pred vrati zimske šolske počitnice, ko se marsikatera družina odpravi na dopust, sem za vas izbrskala nekaj mitov o snegu.

  1. Ali je tvegano jesti sneg? Vprašanje, ki pesti marsikaterega starša, ker, kot vemo, otroci dajo v usta vse, kar vidijo in je popolnoma normalno, da bodo poskusili tudi sneg. Nekaj snežink, ki na svoji poti pristanejo v otrokovih ustih in ne na tleh, seveda ne bo povzročilo nič slabega. Se pa moramo zavedati, da je sneg skoraj povsod onesnažen – kemikalije, sol, dlake, urin, bakterije. Tudi svež sneg lahko vsebuje delce izpušnih plinov ali dima iz zraka. Zato le dovolite otroku, da poskusi nekaj snega, vendar če se želite izogniti trebušnim težavam, ga opozorite, da pri tem pretirava.

 

  1. Sol topi sneg in led. Res je. Posipne službe se zato vsakič, ko je napovedano močno sneženje, odpravijo na ceste, pločnike in jih posipajo s soljo ter na tak način očistijo, saj se zaradi soli sneg in led stopita. Predhodno posipavanje soli pa prepreči nastanek ledu. Raziskave so pokazale, da če cest ne bi posipavali, bi bilo za šestkrat več prometnih nesreč. Se pa ob tem pojavljajo vprašanja o vplivu soli na naravo, saj Dars povprečno na sezono porabi okrog 30 tisoč ton soli. Sol škoduje tudi vozilom, cestam, vendar druge rešitve, ki bi bila tako učinkovita pri spopadanju s snegom in ledom na cestah, zaenkrat ni.

 

  1. Sneg je bele barve. Ni res. Vsak december si pred božičem prepevamo pesem White Christmas in sanjamo, kako se bomo na božični dan prebudili v zasneženo belo jutro. Vendar vas moram razočarati, da sneg v resnici ni bel, ampak je brezbarven, prozoren. Svetloba se skozi sneg ne more prebiti, ampak se odbije, zato je v naših očeh sneg bel. Včasih pa se nam celo zazdi, da je moder. To se zgodi, ko plasti snega ustvarijo svetlobni filter, kar povzroči večjo vpojnost rdeče kot modre barve.

Še zanimivosti za konec:

  • Finci poznajo več kot štirideset različnih izrazov za sneg.
  • Poznamo pa tudi osebe, ki se snega bojijo, po navadi zaradi travmatične izkušnje iz otroštva. Znanstveni izraz za tako fobijo je kionofobija.
  • Snežinke potrebujejo približno eno uro, preden dosežejo tla, padajo pa s povprečno hitrostjo med 1,5 in 6,5 km/h.

Za vse, ki zimske dopoldneve in popoldneve med vikendi preživljate pred televizijo ob navijanju za naše športnike, pa naj vas spomnim, da nas čez slab mesec čaka prava poslastica in največji športni dogodek v zgodovini Slovenije – FIS svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Planici med 21. februarjem in 5. marcem. Vsem otrokom in tudi staršem, ki imate ravno zaradi tega dogodka letos zimske počitnice že na začetku februarja, pa želim veliko zabave, smeha ob delanju snežakov in »angelčkov« v snegu, varnega smučanja, sankanja in drsanja … Najbolj pomembno pa je, da pozabite na telefone, skrbi in preprosto uživate.