S prihodom toplejšega vremena se začne sezona klopov, ki običajno traja od aprila do pozne jeseni. Klopi so drobni pajkovci, ki za razvoj in razmnoževanje potrebujejo kri, zato jo sesajo pri drugih živali ali ljudeh in lahko nanje prenašajo nalezljive bolezni.
Klopi so veliki od 3 do 5 mm in živijo na travnikih, v grmovju in na drevesih. V življenju se malo gibljejo in prehodijo le nekaj metrov. Prezimijo in se zbudijo spomladi, ko se temperatura dvigne nad 15 stopinj Celzija.
Klopi lahko prenašajo povzročitelje bolezni, ki lahko pri človeku povzročijo resne zdravstvene težave. V Sloveniji je med boleznimi, ki jih prenašajo klopi, najpogostejša lymska borelioza – pojavlja se po vsej državi, na leto zanjo zboli med 3000 in 7000 ljudi.
»Poleg tega Slovenija sodi med države z najvišjo pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa (KME) v Evopi. V zadnjem desetletju je za KME v Sloveniji zbolelo povprečno okrog 100 oseb na leto, pogostost okužb pa je največja na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in v ljubljanski regiji,« je opozorila nacionalna koordinatorica programa cepljenja dr. Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Največ klopov spomladi in zgodaj poleti
Njihov vrhunec je spomladi in zgodaj poleti – april, maj, junij – vendar jih glede na podnebne razmere najdemo tudi zgodaj jeseni.
Bolezni, ki jih klopi najpogosteje prenesejo na človeka, sta borelioza in klopni meningoencefalitis. Čeprav je okuženih le majhno število klopov in je verjetnost, da bi se okužili ljudje, majhna, gre za resne bolezni.
V Sloveniji največ ljudi zboli za klopnim meningoencefalitisom, ko so stari med 55 in 64 let.
»Pri starejših bolnikih se pogosteje pojavlja težji potek bolezni, ki lahko vodi v paralize in večkrat pušča trajne posledice. Pri otrocih in mladostnikih ima bolezen običajno lažji potek kot pri odraslih. Kljub temu pa so opisani primeri resnega poteka bolezni tudi pri otrocih,« je dejala dr. Grgič Vitek z NIJZ.
Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana zdravijo približno 70 % vseh bolnikov, ki zbolijo s KME v Slovenij. Kot je pojasnil prof. dr. Franc Strle z UKC Ljubljana, se bolezen začne z vročino, glavobolom, slabšim počutjem, utrujenostjo, kar traja nekaj dni, potem se stanje izboljša, pozneje pa bolezen izbruhne v hujši obliki: višja vročina, hujši glavobol, bruhanje, nekaterim se začnejo tresti roke, jezik, imajo težave s spominom, razmišljanjem, postajajo zaspani, pride lahko tudi do nezavesti, pri nekaterih tudi do ohromitev.
Izkušnja s klopnim meningoencefalitisom
Kako nevaren je lahko klopni meningoencefalitis, je na lastni koži izkusil Janez Zobec. Med sprehodom v gozdu je dobil klopa, po dveh dneh je začutil otekanje bezgavk. Čez dva tedna je hudo zbolel, ni več mogel stati, treslo ga je in na eni strani zategovalo usta. Sledilo je zdravljenje na infekcijski kliniki, kjer je bil v kritičnem stanju – ne le, da je bil nepokreten, začeli so mu slabeti tudi srce in pljuča. Nato je sledila štirimesečna rehabilitacija v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča. Danes je samostojen, a ima zaradi ohromitve še vedno težave z desno stranjo telesa.
Kako se zaščititi pred klopi?
Če se želite zaščititi pred klopi, se med bivanjem na prostem primerno oblecite in obujte: dolgi rokavi, noge zataknite v nogavice in zaprte čevlje. Izogibajte se temnim oblačilom, zaradi katerih so klopi težje vidni, in materialom, kot sta volna in flanel, saj se klopi nanje lažje prilepijo.
Hodite po označenih poteh in se izogibajte plazenju skozi grmovje, ležanju na tleh ter odlaganju oblačil na grmovje in tla. Gole in izpostavljene dele telesa ter po možnosti tudi oblačila namažite s sredstvom za odganjanje klopov.
Cepljenje učinkovito in varno preprečuje KME
Kot so poročali na NIJZ, je bilo redno cepljenje proti KME v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji uvedeno leta 2019, in sicer za otroke, ki so v tekočem letu dopolnili 3 leta, in odrasle, ki so v tekočem letu dopolnili 49 let starosti.
V naslednjih letih se je program cepljenja proti KME še nekoliko razširil. Letos sta bili v program cepljenja proti KME dodani še dve dodatni generaciji odraslih – tudi tisti, ki bodo letos dopolnili 45 ali 46 let starosti. Tako so do cepljenja v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja letos upravičeni vsi odrasli, rojeni od leta 1970 do 1980 in vsi otroci rojeni leta 2016 ali pozneje. Otroci morajo biti ob cepljenju stari več kot eno leto. Cepljenje proti KME se lahko opravi pri pediatru oz. izbranemu osebnemu zdravniku.
Po podatkih raziskave EHIS iz leta 2019 je okoli 22 % slovenskih prebivalcev cepljenih z najmanj enim odmerkom cepiva proti KME, redno pa se cepi okrog 8 % prebivalcev, je še dodala dr. Grgič Vitek.
Kako ukrepamo, če na sebi najdemo klopa?
Če na koži najdemo prisesanega klopa, ga čim prej odstranimo. S tem močno zmanjšamo verjetnost prenosa povzročitelja lymske borelioze, kjer do okužbe običajno ne pride takoj ob vbodu. Za prenos virusa klopnega meningoencefalitisa to žal ne velja, saj se ta lahko v nekaj minutah po vbodu prenese s slino okuženega klopa.
Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.
