Majhna Slovenija je dežela velikih športnikov. Slednje je znova potrdila tudi komaj 19-letna Lina Eržen, ki sicer prihaja iz Planine pri Postojni, vendar veliko časa preživi v Istri, kjer to mlado in ambiciozno dekle pridno trenira in tekmuje. Punca ni od muh, saj se bo v zgodovino zapisala kot prva Slovenka, ki bo na prihajajočih olimpijskih igrah v Parizu nastopila v jadranju na deski. Slovenija je imela doslej dva predstavnika na olimpijskih igrah v jadranju na deski, leta 1984 je v Los Angelesu nastopil Dušan Puh, leta 1992 v Barceloni pa Stojan Vidakovič.
»To so bile sanje zadnja tri leta in z ekipo smo trdo delali, da smo prišli do cilja. Ne morem verjeti, da se to res dogaja in veličastni občutki so prišli za mano šele nekaj dni po vrnitvi domov,« je veselo povedala Lina, ki je vse otroštvo preživljala na morju. Lahko bi rekli, da je bilo morje moj drugi »dom«. Kot otrok sem se z bratom in sestro ukvarjala z jadranjem na deski, vendar samo za zabavo. Od devetega do dvanajstega leta sem se bolj resno ukvarjala s plezanjem, ob tem pa še jadranjem na deski. Ker pa seveda oboje časovno ne gre, se je bilo treba odločiti za eno. Brat Val se je ukvarjal z jadranjem na deski, zato sem se odločila za ta šport tudi sama, saj menim, da gre v dvoje lažje. Brez podpore staršev pa nobena pot ni lahka, zato sem in bom vedno hvaležna za njuno neizmerno pomoč in predanost,« razlaga Lina, ki ji je bil brat zgled.
Od plezanja do jadranja na deski
Na začetku seveda ni vedela, kam jo bo ta pot zanesla in kako obsežna ter zahtevna je lahko. »Ne morem opisati ali primerjati občutke, ki jih doživljam na vodi, enostavno pa vem, da je prav. Vse priprave, tekme in treningi pa trajajo po tedne, kar pomeni tudi veliko odsotnosti od doma,« razlaga Lina, ki odsotnost od doma lažje zdrži zaradi domačih, saj jo podpirajo in ji želijo vse najboljše. Ima pa tudi veliko prijateljev v tujini, ki so ji v oporo. Z vsakim od njih bi rada preživela nekaj časa, a včasih ne gre. »Vem pa, da mi vsak med njimi želi najboljše in da počnem nekaj, kar mi res veliko pomeni,« pove Lina, ki ji ni težko zdržati napornih treningov.
»Vsak trening je naporen, če se pristopiš k njemu zbrano in ga oddelaš, kot ga zahteva profesionalni šport. Veliko časa preživim tudi v telovadnici ob vajah z utežmi, saj potrebujem moč in eksplozivnost, kar še posebej pride do izraza tako v majhnem kot zelo močnem vetru. Na vodi pa med treningom običajno preživimo od dve do štiri ure. Treniramo predvsem racing formate (slalom, course in maraton) in dolge distance,« razloži mlada športnica, ki si želi nastopiti še na kakšnih olimpijskih igrah v tej disciplini. Želi pa nad tem športom navdušiti mlade, pa tudi povečati razvitost tega športa v Sloveniji.
Čas je zelo relativna stvar
Ob tako napornih treningih in tekmah mladi športnici ne ostane veliko prostega časa, a ga najraje preživi s prijatelji ob morju. Zelo jo sprošča tudi hoja v hribe in preživljanje časa v naravi. Medtem ko se nekateri pritožujejo nad pomanjkanjem časa, Lina to dojema zelo zrelo: »Menim, da imamo toliko časa, kolikor si ga vzamemo. Skoraj vedno najdem čas za svoje najbližnje, včasih sicer manj, kot bi si želela, ampak zato ga cenim še bolj.«