Dva »nakupovalna praznika« sta pred vrati. Po tem pa nas čaka dan varčevanja. Pa se res splača nakupovati in zakaj to počnemo?
Črni petek (Black Friday), ki bo letos v petek, 26. novembra, je še eden od tistih dnevov, ki smo ga podobno kot noč čarovnic (Halloween) in valentinovo, prevzeli od Američanov. Danes je v povezavi s kibernetskim ponedeljkom (Cyber Monday) prerasel v pravi nakupovalni maraton, ki traja tudi po več tednov, čeprav je bil v preteklosti črni petek povezan z veliko manj prijetnimi dogodki.
V Ameriki se je besedna zveza Black Friday (črni petek) prvič pojavila leta 1869, ko je zaradi zarote na ameriški borzi znatno padla cena zlata, zapis Black Friday pa prvič zasledimo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in tudi takrat se še ni nanašal na nakupovanje, temveč na prometno gnečo, ki je nastala po zahvalnem dnevu (Thanksgiving), ki ga Američani praznujejo četrti novembrski četrtek. Šele kasneje, nekje v osemdesetih letih, so ameriški trgovci na petek po zahvalnem dnevu začeli z velikimi popusti naznanjati množično decembrsko nakupovanje in od takrat dalje je črni petek postal sinonim za dan popustov in velikih nakupov. Nekaj časa so si prizadevali, da bi poimenovanje črni petek (Black Friday) zaradi negativne konotacije preimenovali v Big Friday (veliki petek), vendar se poskus ni obnesel.
V novem tisočletju je Black Friday postal čedalje bolj pomemben. Veliki popusti, posebne akcije in druge ugodnosti so ameriške potrošnike spodbudili, da so vsakič znova na ta dan po več ur in tudi že sredi noči v dolgih kolonah množično čakali na odprtje trgovin, prerivanje in gneča na vhodih v trgovske centre pa so se večkrat končali celo tragično.
V zadnjih letih se je del nakupovalne mrzlice preselil na splet in so kot protiudarec črnemu petku spletni trgovci leta 2005 začeli Cyber Monday – kibernetski ponedeljek, ki je prav tako namenjen velikemu znižanju cen izdelkov, vendar na spletu.
Lanskoletna Googlova raziskava med ameriški potrošniki je razkrila, da največ Američanov med znižanji išče oblačila, izdelke za hišo in dom, igrače, računalniško opremo in druge pametne naprave. Podobno naj bi veljalo tudi za slovenske potrošnike.
V zadnjih nekaj letih je namreč črni petek čedalje bolj priljubljen tudi med slovenskimi trgovci. Pravzaprav nekateri med njimi začenjajo akcije, povezane s črnim petkom, oglaševati in naznanjati že veliko prej. V Zvezi potrošnikov Slovenije s podatki o porabi in nakupovalnih navadah Slovencev ne razpolagajo, slovenske kupce pa svarijo, da se na nakupe predhodno pripravijo, naj akcije trgovcev spremljajo dlje časa, preverijo cene pri različnih ponudnikih in se pri nakupih ne preuranijo. »Če izdelek ni takšen, kot ste pričakovali, da bo, imate pri nakupu po spletu možnost, da ga v štirinajstih dneh vrnete trgovcu, on pa vam mora vrniti kupnino. Veliko spletnih trgovcev ima še daljši rok za vračilo izdelkov, a preverite, ali to velja tudi na črni petek. V primeru, da ste nakup opravili v klasični trgovini, trgovcu izdelka, s katerim ni nič narobe, ni treba sprejeti nazaj,« dodajajo med nasveti.
V koprskem nakupovalnem središču Park Center opažajo, da črni petek zadnjih nekaj let nima takšnega vpliva na povečan obisk trgovin v njihovem centru kot pred leti. »Trgovci ponujajo popuste in akcije že pred in po črnem petku,« opaža vodja nakupovalnega središča Boštjan Hrabar in dodaja, da je višina ponujenih popustov odvisna od politike vsake posamezne trgovine, sicer pa se večina popustov giblje med tridesetimi in sedemdesetimi odstotki, ki jih trgovci ponujajo že v začetku meseca novembra in se nadaljujejo v praznični december. Ne glede na to, njihovo nakupovalno središče vsako leto ob tej priložnosti pripravi in izvaja dodatne aktivnosti, kot so nagradne igre ter razne promocije prek socialnih omrežij.
Zakaj se mnogi sploh spuščajo v množične in včasih nepremišljene nakupe, smo vprašali diplomirano psihologinjo – profesorico Majo Frencl Žvanut iz centra za izobraževanje, svetovanje in psihoterapijo Čuječna soba. »Ljudje običajno želimo večino časa čutiti srečo in zadovoljstvo. Mislimo, da je z nami nekaj narobe, če nismo zadovoljni, ali mislimo, da se moramo za vsako ceno čim prej znebiti neprijetnih čustev in da moramo ta neprijetna čustva znati obvladati. Izkušnja nakupa novih, lepih, sijočih stvari nam lahko vsaj za nekaj trenutkov prinese prenovljen občutek sreče in nadzora nad svojimi čustvi ter posledično življenjem. Toda ta sreča in zadovoljstvo sta kratkotrajna, ker prihajajo iz zunanjega vira, vedno znova zahteva nov odmerek in tako se znajdemo v začaranem krogu,« pojasnjuje sogovornica in dodaja, da ni nič narobe, če si občasno kupimo novo stvar, ker jo potrebujemo ali zato, ker želimo polepšati sebe ali svoj dom. »A če to počnemo prepogosto, zgolj zato, da pobegnemo pred neprijetnimi čustvi (npr. strahom, žalostjo dolgčasom, krivdo itn.) ali obvladamo stres, je pravi čas, da se zaustavite in razmislite, kako povečati nabor primernih strategij za spopadanje s stresom ali sprejemanje svojih čustev,« še dodaja. Po njenih besedah je takih strategij veliko: »Ena najbolj učinkovitih in v zadnjem času priljubljenih je čuječnost. Vaje čuječnosti nam pomagajo, da razvijamo sprejemajoči odnos do neprijetnih čustev (kar zmanjša občutek stresa), medtem pa aktivno živimo smiselno in izpolnjeno življenje, posvečeno doseganju tega, kar nam je zares pomembno.«
V tolažbo ali pa v razmislek še podatek, da v številnih državah črni petek in kibernetski ponedeljek že izgubljata pomen, toda marketinške pogruntavščine nam že ponujajo nove dneve. Med temi denimo sivi četrtek (Grey Thursday) in dan samskih (Singles` Day).
Sicer pa je zadnja sobota v novembru (letos bo to 27. novembra), tako imenovani dan brez nakupovanja (Buy Nothing Day). Se boste v podporo mednarodnemu gibanju proti množičnemu potrošništvu torej vsaj na ta dan zadržali pred nakupi ali vas bo tudi tokrat premamila kakšna privlačna, nora in nepozabna akcija?
Andreja Čmaj Fakin
Foto: unsplash.com
