Za gradnjo je predvidena ekspropriacija in podrtje približno 500 hiš, da bi ustvarili prostor za enega najbolj ambicioznih inženirskih projektov – gradnjo visečega mostu iz jekla in betona dolžine približno dve milji, ki bo prečkal Mesinski preliv. Ena izmed prebivalk je povedala: »Moja hiša bo porušena. Izguba doma zaradi projekta, ki je nepotreben in osnovno pomanjkljiv, je popolnoma nesprejemljiva.«
Projekt vključuje 40 kilometrov novih cest in železniških prog, 10 viaduktov, predore in tri železniške postaje. Na šestpasovnem avtocestnem odseku naj bi vsako uro vozilo okoli 6.000 vozil.
Daniele Ialacqua, vodja protestne skupine No Ponte Capo Peloro, opozarja: »Most bo nepotreben, nevaren, škodljiv za okolje in drag.« Po njegovem mnenju bi bilo 13,5 milijarde evrov bolje nameniti obnovi propadajoče infrastrukture v južni Italiji – od šol in bolnišnic do cest in železnic. Dodaja: »Kakšen smisel ima gradnja novega, bleščečega mostu, če so povezovalne ceste polne razpok in lukenj? Lahko boš tekel kot zajec čez most, nato pa se kot želva plazil do konca poti.«
Italijanska vlada vztraja, da bo gradnja mostu začela letos in napoveduje, da bo projekt ustvaril več kot 100.000 delovnih mest.
