Piranski projekt v teku
V Piranu trenutno potekajo geomehanske raziskave tal kot del zaključnih analiz, ki bodo služile kot osnova za nadaljnje projektiranje protipoplavne zaščite v občini. Pripravljena je tudi natečajna naloga, na podlagi katere bo občina skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor organizirala javni natečaj za iskanje najustreznejših idejnih rešitev.
»Načrtovane aktivnosti bodo udejanjene v praksi, ko bo izbrana najustreznejša idejna zasnova projekta. Po izbiri se bo nadaljevalo s projektiranjem in pridobivanjem gradbenega dovoljenja. Končna časovnica bo določena ob izbiri idejne zasnove, saj bomo takrat imeli jasnejšo predstavo o smeri projekta ter njegovi zahtevnosti in finančnih potrebah,« so nam pojasnili na piranski občini. Kot pravijo, trenutno še ni mogoče oceniti finančnega obsega projekta., ker bo vse odvisno od izbranih projektantskih rešitev.
V Piranu sicer marsikdo nasprotuje ideji, da bi mesto enostavno obdali z zidom, v prvi vrsti iz skrbi, da bi se s tem uničila veduta tega arhitekturnega bisera, imajo pa tudi številno pomisleke o glede učinkovitosti tovrstnega ukrepa. Da je Piran izjemno, a staro srednjeveško mesto, na katerega vpliva mnogo dejavnikov in ga je zato treba neprestano vzdrževati, meni tudi eden njegovih prebivalcev, Slobodan Simič Sime. »Pravilno vzdrževati, a ne spreminjati, ne posegati v njegovo najpomembnejšo značilnost -avtentičnost, antično mediteransko mestno originalnost, ki je pri nas le še v tem mestu,« poudarja ob tem.
Morje, Plimovanje, poplave, visoko morje, plima
Poplave niso nekaj novega
Pirančan ob tem opominja na dejstvo, da poplave niso nekaj novega, same po sebi pa tudi ne zmorejo premikati kamnov in skal na punti, temveč so za to zaslužni vetrovi. »Če že omenjamo premikanje skal valobrana, je te premike potrebno pravilno razumeti. Valobrana ni razdejalo neurje, pač pa so premaknjene skale valobrana razbile valove in zaščitile mesto. Premaknjene skale so dokaz učinkovitosti rešitve in pokazatelj, s kakšno silo bi valovi udarili v stavbe in lokale, če teh skal ne bi bilo tam. Tako so vsa izpostavljena obmorska mesta zaščitena že stoletja. Valobrani iz velikih skal so ne le najboljša, temveč tudi najcenejša zaščita. Ščitijo tako tisto, kar prihaja z morja, kakor omogočajo takojšnje odtekanje vode po poplavah in nalivih skozi velike odprtine med skalami,« meni Simič, ki ga objave fotografij s spremnim tekstom o uničenju, ki ga povzorčijo poplave in o nuji po betoniranju, zidanju, rušenju in spreminjanju vedute in mesta, ne prepričajo.
»Drugi razlog je škoda, ki je prizadejana konkretni lastnini. Dokler so imeli Pirančani v spodnjih prostorih le kleti za shranjevanje ribiške ali druge opreme, ki ni imela neke vrednosti, je bilo skorajda vseeno, ali je morje vanje prišlo ali ne. Danes so v mnogih spodnjih prostorih hiš lokali, apartmaji, garaže; škoda na teh objektih pa je tista nova realnost, zaradi katere so postali lebič, burja, poplava nezaželjeni,« razmišlja domačin in dodaja, da Piran te objekte ob morju potrebuje, po njegovem mnenu so njihovi lastniki marljivi in vestni : » Tovrstna škoda se ne odpravlja z ‘discipliniranjem narave’. Za to so že dolgo na voljo drugi mehanizmi.«
V Izoli so v zadnjih letih zvišali obalni zid v sklopu obnove ribiškega pristanišča. Prebivalci mestnega jedra ob tem sicer povedo, da se ob vsakem večjem nalivu v Skladiščni, Ljubljanski in drugih ulicah pojavijo bazeni vode. Ulice poplavlja meteorna voda, pomešana s fekalijami, na to to težavo pa opozarjajo že desetletja. Ob zadnjih poplavah so tudi razmišljali, da bi se zaradi težav organizirali v Civilno iniciativo.
Na izolski občini so nam medtem pojasnili, da je v izdelavi preverba ustreznosti odvodnjavanja odpadne, padavinske in morske vode z območja starega mestnega jedra vključno s predlogi za protipoplavne ukrepe, kar bo, kot pravijo, podlaga za ukrepe, ki se jih bodo lotili bodisi na kratki bodisi na dolgi rok.
Potrebna bo kompleksa naložba
Občina Izola je tudi sredi postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj za gradnjo suhih zadrževalnikov, ki bodo zmanjšali možnost poplav v mestu zaradi zalednih voda. »Za odpravo poplavljanja ulic bo potrebna kompleksna naložba, ki jo bo občina izpeljala po fazah. Vse korake bo mogoče doreči po prejemu in preučitvi preverbe oziroma študije, vendar je že zdaj jasno, da bo potrebna obnova celotne komunalne infrastrukture in vnovično tlakovanje ulic,« so pojasnili na izolski občini in dodali, da bodo stroški vseh posegov, s katerimi bo občina odpravila večletno težavo, znani po končani študiji. »Vsi dosedanji ukrepi v starem mestnem jedru so težave reševali parcialno in to ni prineslo želenih rezultatov,« so nam še dejali na občini.
Zaradi visokega plimovanja morja je tudi Mestna občina Koper letos naročila izdelavo ocene ogroženosti pred poplavami. Na podlagi te ocene bo pripravljen terminski načrt in način ukrepanja za ustrezno zaščito pred poplavami. Glede na rezultate ocene se bo pristopilo k izvedbi dodatnih ukrepov na obali med Semedelo in Koprom.
»Za mesto Koper je značilna kombinacija poplavljanja padavinskih vod in visoke plime morja, zato mora občina pri načrtovanju investicij v zagotavljanju protipoplavne varnosti upoštevati oba dejavnika. Tako poleg že izvedenega nadvišanja Semedelske promenade v sodelovanju z Direkcijo RS za vode načrtuje tudi celovito rešitev protipoplavne zaščite ob Badaševici, od Šalare do izliva v morje,« razlagajo na koprski občini.
Uredili bodo zadrževalnik
Mestna občina Koper bo tako do konca leta 2025 izvedla investicijo v urejanje odvodnega sistema območja Semedelske Bonifike v Kopru, in sicer bo uredila zadrževalnik, ki bo po navedbah občine predstavljal izravnalni oziroma militveni ukrep za zagotavljanja ustrezne poplavne varnosti tega območja.
Gre za investicijo v okviru mednarodnega projekta ECO2SMART, ki je namenjen spodbujanju aktivne ozaveščenosti državljanov glede zmanjševanja vpliva podnebnih sprememb in tveganj naravnih nesreč z uporabo ekosistemskih rešitev, nepovratna sredstva za ta projekt pa namerava koprska občina pridobiti tudi na podlagi prijave na 1. povabilo Zveze mestnih občin Slovenije za projekte zelene infrastrukture v mestnem okolju v okviru mehanizma Celostnih teritorialnih naložb.
