Na morskem dnu pri rtu Franina v bližini Premanture potekajo raziskave ene najpomembnejših podvodnih arheoloških najdb v severnem Jadranu. Pri raziskovanju razbitine nizozemske jadrnice iz 17. stoletja sodelujeta tudi dva slovenska podvodna arheologa, ki sta del mednarodne ekipe strokovnjakov.
Kot pojasnjuje docent dr. Luka Bekić iz Mednarodnega centra za podvodno arheologijo v Zadru, so se raziskave začele leta 2020, potem ko so prejeli več prijav o neodgovornih potapljačih, ki so posegali na najdišče in odnašali arheološke predmete, predvsem steklene perle in druge manjše najdbe.
V sedmih raziskovalnih sezonah, ki vsako leto trajajo približno dva tedna, so arheologi odkrili številne ostanke ladijske opreme, tovora in same konstrukcije ladje.
Pri raziskavah vsako leto sodeluje približno deset podvodnih arheologov in tehničnih potapljačev. Večina prihaja s Hrvaške, ekipo pa dopolnjujejo tudi strokovnjaki iz drugih držav. Med njimi sta tudi dva slovenska raziskovalca, poleg njiju pa še strokovnjaki iz Italije, Nizozemske, Slovaške, Nemčije, Romunije in Češke.
Med najpomembnejšimi podvodnimi najdišči severnega Jadrana
Po besedah dr. Bekića severni Jadran skriva številne izjemne arheološke ostaline. Potapljačem je najbolj znana razbitina potniške ladje Baron Gautsch pri Rovinju, arheološke raziskave pa so razkrile tudi brodolome iz novega veka, rimskega obdobja in celo prazgodovine.
Med najbolj znanimi najdbami iz 16. stoletja sta beneški galeji pri Verudi in Franini. Med pomembnejšimi rimskimi razbitinami izstopajo najdišča pri rtu Uljeva pri Ližnjanu ter pri grebenih Piruzi in Sestrice pri Rovinju. Ostanke rimskih ladij so odkrili tudi v zalivu Debeljak na Kamenjaku in na območju Pošte v Pulju.
Posebno mesto med vsemi odkritji pa zaseda prazgodovinska šivana ladja pri Zambratiji blizu Umaga, ki velja za eno najpomembnejših tovrstnih odkritij na Jadranu.
Prva odkrita nizozemska ladja v Jadranskem morju
Najdišče pri Franini je posebno tudi zaradi izjemno dobro ohranjene lesene konstrukcije ladje. Les se je ohranil zato, ker ga je prekril pesek, ki ga je zaščitil pred delovanjem ladijskega črva in kamnitim morskim dnom.
Arheologi tako lahko podrobno preučujejo način gradnje nekdanjih jadrnic. Doslej so odkrili številne konstrukcijske elemente, med njimi velik del lesenega oplaščenja, bigote, škripce in vrvi, ki ponujajo dragocen vpogled v ladjedelništvo tistega časa.
Po besedah dr. Bekića pa je najpomembnejše dejstvo, da gre za nizozemsko ladjo. Takšne razbitine v Jadranskem morju doslej še niso odkrili, zato ima najdišče izjemen pomen za raziskovanje pomorske zgodovine severnega Jadrana in širšega sredozemskega prostora.
Če sta slovenska raziskovalca znana po imenih, ju je smiselno omeniti že v uvodu in dodati njuni imeni, saj bo prispevek za slovenske bralce še precej bolj zanimiv.
